Velveteen Rabbit je otroška pravljica o igrači, ki oživi. Žametni zajec, ki je bil prvič objavljen leta 1922, se je izkazal za veliko uspešnico in je v tisku še danes, saj se večina knjigarn ponaša s kopijo v svojih otroških oddelkih. Nekateri angleško govoreči imajo lepe spomine na branje knjige kot otrok, včasih pa jo podarijo novopečenim staršem. Posnetih je bilo več filmskih priredb zgodbe, posnete in dramatizirane različice.
Zgodbo je napisala Margery Williams, ki naj bi jo navdihnila lastna ljubljena igrača, originalno izdajo pa je ilustriral William Nicholson. V zgodbi polnjenega zajca podarijo mlademu fantu. Zajec komunicira z drugimi, bolj elegantnimi igračami, ki so v lasti otroka, in razvije željo, da bi postal “Resni”, kar je okrepljeno z interakcijo z dejanskimi, živimi zajci.
Druga igrača, Skin Horse, zajcu razloži naravo »resničnega« in mu pove, da postaneš resničen z ljubeznijo in prepričanji drugih. Tekom zgodbe zajec postopoma postaja vse bolj zarobljen in zapuščen, sčasoma pa deček zboli za škrlatinko, plišasta igrača pa je načrtovana za uničenje, skupaj z drugimi predmeti iz vrtca. Ko zajec izve za njegovo usodo, zajoka in pojavi se vila, ki ga spremeni v pristnega zajca, tako da bo »resničen za vse«.
Ob koncu zgodbe bralcem ostane prizor, ko deček vidi zajca in pravi, da je izjemno podoben izgubljeni igrači. Tema te domiselne zgodbe je povezana z ljubeznijo in jo oblikuje ljubezen, pri čemer se zajec počasi razvija v »pravo« bitje skozi ljubezen fanta in delovanje magije. Številni bralci so se v Žametnega zajca zaljubili, ko je bila zgodba objavljena v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, in preprosta zgodba je hitro postala večna klasika.
Izbor iz filma The Velveteen Rabbit je včasih vključen v poroke. Literarna branja so zelo priljubljena pri številnih nevestah in ženinih, ljudje s sentimentalno povezanostjo z The Velveteen Rabbit pa bodo morda veseli, da lahko knjigo vključijo v svoje poročne zaobljube. Najpogosteje uporabljen del knjige je razprava med zajcem in kožnim konjem, v kateri konj govori o tem, da postane resničen in ga oblikuje ljubezen drugih, konj pa poudarja, da ko »si resničen, si ne more biti grdo, razen za ljudi, ki ne razumejo.”