Pasque Flower ali pasqueflower je listopadna roža, ki je pogosta v številnih regijah sveta, kot so velike ravnice Severne Amerike, jugozahodne Evrope in Evrazije. Ta trajnica je iz družine ranunculaceae s svetlo lila, zvonastimi cvetnimi listi in rumenimi prašniki ter belim dlakavim puhom. So odporne in imajo le malo nevarnosti zaradi bolezni ali žuželk.
Njegova priljubljenost sega daleč po svetu. Samoniklo raste s ponovnim sejanjem in uživa tako v kamnitih kot gostih tleh. V Združenih državah je pasque cvet državni cvet Južne Dakote. Častijo ga tudi kot cvet kanadske province Manitoba.
Pasque izhaja iz francoske besede za veliko noč, saj je ena najzgodnejših spomladanskih rož, ki zacveti. Vendar pa je cvet dejansko dobil ime iz južne Anglije. Lokota Sioux so ga imenovali “dvojček”, ker ima vedno dva cveta. Drugi Indijanci so ga omenjali kot “prerijski dim”, ker bi po zrelosti bel mehak puh odnesel v vetru, kar je dajalo videz dima, ki piha po preriji. Druga pogosta imena za to dobro znano rastlino so prerijski krokus, velikonočni cvet in travniška vetrnica.
Nekaj stoletij prej je Plinij, starogrški zdravnik, trdil, da je cvet dobil ime po anemos (veter), saj je znano, da se cvetovi odpirajo, ko piha veter. Grki so jo imenovali tudi “veternica”, saj namiguje na zapuščeno. Nimfo Anemone je boginja Flora spremenila v vetrovko, potem ko je pritegnila pozornost svojega moža Zephyra. Ko je postala vetrovka, je Zephyr zapustila Anemone in naj bi še danes pihala v vetru. V drugi mitologiji naj bi cvet izviral iz Adonisove krvi, ko je Afrodita jokala nad njegovim umorjenim telesom.
Cvet paste je v sveži obliki izjemno strupen. Če je izpostavljen koži, lahko povzroči intenzivne mehurje. Pri zaužitju lahko povzroči draženje prebavil, kar vodi do težav z uriniranjem, kolik in driske. Tudi v majhnih odmerkih je znano, da povzroča spontane splave, komo, konvulzije, bruhanje in zadušitev. Cvet je lahko smrtonosen z zaužitjem le 30 svežih rastlin.
V posušeni obliki se je že od nekdaj uporabljal v medicinske namene, zapisi pa so zabeleženi že v antični Grčiji. Indijanci so cvet velikonožnice častili kot eno od štirih svetih rastlin. Notranje so ga dajali za lajšanje prebavnih in dihalnih motenj, spodbujanje poroda in splavov. Zunanje so ga uporabljali za lajšanje revme in kurjenje krvavitev.
Pasque cvet je eden najpogosteje uporabljenih cvetov v homeopatski medicini. Je instrumentalno zdravilo za širok spekter bolezni, kot so siva mrena, težave z razmnoževanjem moških in žensk, težave z sečili in prebavili ter stiske. Uporablja se kot antibakterijsko, znižuje arterijsko napetost, lajša glavobole, kašelj in nespečnost ter služi kot pomirjevalo pri živčnih motnjah. Zaradi potenciala toksičnosti velikonočnice je močno poudarjeno, da se ta rastlina uporablja le pod strokovnim nadzorom.