“Big Seven” se nanaša na največje lune v sončnem sistemu. Velikih sedem je veliko večjih od vseh drugih lun v sončnem sistemu. Po velikosti so v padajočem vrstnem redu: Ganimed (Jupiter), Titan (Saturn), Kalisto (Jupiter), Io (Jupiter), Luna (Zemlja), Evropa (Jupiter) in Triton (Neptun). Njihov premer sega od 2707 km do 5262 km. Osma največja luna v sončnem sistemu je Titanija, največja Uranova luna, s premerom 1578 km.
Velikih sedem lun je tudi med najbolj zanimivimi lunami sončnega sistema, od vulkansko aktivnega Io, ki je videti kot pica, prekrita z žveplom, do Tritona, za katerega se domneva, da je ujet predmet Kuiperjevega pasu. Ganimed je tako velik, da ima svoje magnetno polje, medtem ko je Titan edina luna v sončnem sistemu z lastno atmosfero. Sumi se, da ima Evropa velike podzemne oceane s pogoji, za katere astronomi že dolgo menijo, da so primerni za življenje.
Kljub temu, da jo poznamo, je tudi Luna precej nenavadna. Z vidika Zemlje skoraj popolnoma pokriva Sončev disk, kar je zgolj naključje. Glede na velikost planeta, ki kroži, je Luna ogromna – planet podobne velikosti, Mars, ima le nekaj drobnih lun, Venera in Merkur pa sploh nimata nobene. Zaradi tega se med drugim domneva, da je Luna nastala iz ostankov velikega trka, ko je planetoid velikosti Marsa trčil v Zemljo in dvignil ogromne dele skorje, da je nastala Luna. Kam je šel ta planetoid, nihče ne ve.
Štirje od velikih sedmih krožijo okoli največjega planeta sončnega sistema, Jupitra. Prvotno jih je odkril Galileo Galilei leta 1610 z enim najzgodnejših teleskopov, v njegovo čast pa se imenujejo Galilejeve lune. Številne vesoljske sonde so jih ob preletih obširno preučevale in fotografirale. Leta 2016 naj bi Jupiter obiskala še ena sonda Juno.