Vedenjska nevroznanost je preučevanje bioloških razlogov za človeško vedenje. Gre za kombinacijo psihologije in biologije. Vedenjski nevroznanstvenik mora vedeti veliko ne samo o znanosti in medicini, ampak tudi o psihologiji. Vedenjski nevroznanstveniki morajo imeti tudi močno izobrazbo iz matematike in kemije.
Znanstveniki, ki preučujejo vedenjsko nevroznanost, uporabljajo visoko tehnično opremo za preučevanje možganov. Ta oprema lahko vključuje funkcionalne slike magnetne resonance (fMRI) ali posebne mikroelektrode, ki spremljajo možgansko aktivnost. Te elektrode so pritrjene na glavo in zaznavajo možgansko aktivnost na različnih področjih možganov, kar daje raziskovalcem natančno sliko možganske aktivnosti. Te elektrode se lahko uporabljajo med skeniranjem fMRI, da zagotovijo najbolj natančen prikaz razpoložljive aktivnosti.
V vedenjski nevroznanosti je veliko področij študija. Glavni poudarek je na tem, kateri deli možganov ljudem omogočajo izvajanje določenih vedenj. Možgani so zelo specializirani, vsako področje opravlja svojo edinstveno nalogo. Vedenjski nevroznanstveniki poskušajo preslikati te regije s preučevanjem, katera področja možganov zasvetijo, ko je oseba priključena na elektrode ali jo spremljajo z fMRI. Udeleženci nato dobijo vrsto nalog za izvedbo, jih prosijo, naj razmislijo o določenih temah, ali jim pokažejo različne slike. Raziskovalci lahko spremljajo možgansko aktivnost udeležencev, da preslikajo delovanje možganov.
Vedenjska nevroznanost se lahko uporablja tudi za preučevanje vpliva psiholoških motenj na možgane. Pri skeniranju možganov lahko opazimo motnje, kot so bipolarna motnja, shizofrenija ali depresija. Ta opažanja lahko pomagajo raziskovalcem, da izvedejo več o tem, kako te motnje delujejo in kako jih je najbolje zdraviti.
Drugo področje študija vedenjske nevroznanosti so veterinarske študije. Metode, ki se uporabljajo za spremljanje aktivnosti človeških možganov, se lahko uporabljajo pri živalih. Razumevanje delovanja možganov živali je v pomoč pri odkrivanju skrivnosti človeških možganov. Ta raziskava je še posebej uporabna pri laboratorijskih študijah, ki spremljajo nevrološke učinke, ki bi jih lahko imela nova zdravila, namenjena ljudem. Študije na živalih se lahko uporabljajo na številne druge načine, vključno z raziskavami o tem, kako droge in alkohol vplivajo na delovanje možganov.
Obstaja veliko posledic za študije vedenjske nevroznanosti. Razumevanje, kako droge vplivajo na možgane in kako delujejo odvisnosti, lahko sčasoma pripelje do boljših rehabilitacijskih programov. Učinek genetike na čustva, kot so strah, žalost in veselje, bi lahko privedel do boljšega razumevanja osebnosti. Morda je mogoče tudi ozdraviti nevrološke motnje, kot je avtizem. Z učenjem, kako možgani vplivajo na človeško vedenje in ga nadzirajo, bodo znanstveniki morda lahko bolje razumeli, kako delujejo možgani in živčni sistem.