Večuporabniški operacijski sistem je računalniški operacijski sistem (OS), ki več uporabnikom na različnih računalnikih ali terminalih omogoča dostop do enega samega sistema z enim operacijskim sistemom. Ti programi so pogosto precej zapleteni in morajo biti sposobni pravilno upravljati potrebna opravila, ki jih zahtevajo različni uporabniki, povezani z njimi. Uporabniki bodo običajno pri terminalih ali računalnikih, ki jim omogočajo dostop do sistema prek omrežja, pa tudi na drugih napravah v sistemu, kot so tiskalniki. Večuporabniški operacijski sistem se od enouporabniškega sistema v omrežju razlikuje po tem, da vsak uporabnik dostopa do istega operacijskega sistema na različnih računalnikih.
Operacijski sistem na računalniku je eden najpomembnejših uporabljenih programov. Običajno je odgovoren za upravljanje pomnilnika in obdelavo drugih aplikacij in programov, ki se izvajajo, pa tudi za prepoznavanje in uporabo strojne opreme, povezane s sistemom, ter pravilno obravnavanje uporabniških interakcij in zahtev po podatkih. V sistemu, ki uporablja operacijski sistem za več uporabnikov, je to lahko še bolj pomembno, saj več ljudi zahteva, da sistem pravilno deluje hkrati. Ta vrsta sistema se pogosto uporablja na velikih računalnikih in podobnih strojih, in če sistem odpove, lahko prizadene desetine ali celo stotine ljudi.
Večuporabniški operacijski sistem omogoča več uporabnikom dostop do podatkov in procesov enega samega stroja iz različnih računalnikov ali terminalov. Ti so bili prej pogosto povezani z večjim sistemom prek žičnega omrežja, zdaj pa je brezžično omrežje za tovrstne sisteme pogostejše. Večuporabniški operacijski sistem se pogosto uporablja v podjetjih in pisarnah, kjer morajo različni uporabniki dostopati do istih virov, vendar teh virov ni mogoče namestiti v vsak sistem. V večuporabniškem operacijskem sistemu mora biti OS sposoben učinkovito obravnavati različne potrebe in zahteve vseh uporabnikov.
To pomeni, da je uporaba virov primerna za vsakega uporabnika in da se te dodelitve sredstev ločijo. S tem lahko večuporabniški operacijski sistem bolje zagotovi, da vsak uporabnik ne ovira prizadevanj drugega in da če sistem odpove ali ima napako pri enem uporabniku, to morda ne vpliva na vse druge uporabnike. Zaradi tega je operacijski sistem za več uporabnikov običajno precej bolj zapleten kot sistem z enim uporabnikom, ki mora obravnavati samo zahteve in operacije ene osebe.
V večuporabniškem sistemu, na primer, bo OS morda moral obravnavati številne ljudi, ki poskušajo hkrati uporabljati en tiskalnik. Sistem obdela zahteve in postavi tiskalna opravila v čakalno vrsto, ki jih ohranja organizirano in omogoča, da se vsako opravilo natisne enega za drugim. Brez večuporabniškega operacijskega sistema bi se lahko opravila pomešala in nastale natisnjene strani bi bile tako rekoč nerazumljive.