Kljub eni najbolj burnih zgodovin v celotnem finančnem svetu je Varšavska borza na Poljskem vztrajno postala največja borza v Vzhodni Evropi. Njegova zgodovina sega v 1700. stoletje in vključuje številne zaprtje zaradi okupacije in vojne. Temelji na treh pravnih načelih, ki opisujejo poslanstvo borze. Samo podjetje je v javni lasti in se ponaša s popolnoma elektronskim sistemom z več podjetji v svojem registru.
Varšavska borza se je začela v 1700-ih, ko je bila država znana kot Kraljevina Poljska in je borza večinoma trgovala z menicami in valutami. Skozi stoletja je izmenjava doživela nepredvidljiv življenjski cikel, predvsem v 20. stoletju. Med prvo svetovno vojno je bila Varšavska borza zaprta med nemško okupacijo, da bi se po vojni ponovno odprla in ponovno zaprta pod nemško okupacijo v drugi svetovni vojni. Tokrat bi trgovalni prostor ostal zaprt skoraj 50 let.
V času komunistične vladavine Poljske po drugi svetovni vojni je Varšavska borza ostala mirujoča. Ko je leta 1989 padla komunistična vlada, sta potrebovali še dve leti in finančno pomoč Francije, da so se ponovno odprli. Borza se je začela s samo petimi delnicami, a je v naslednjih dveh desetletjih začela naraščati s širitvijo. Varšavska borza od tega pisanja velja za največje borzno trgovalno središče v vsej Vzhodni Evropi.
Ko je Varšavska borza ponovno odprla svoja vrata, je ustanovila tri vodilna načela, ki bodo pomagala usmerjati njene odločitve. Eden je bil osredotočen na zanašanje borze na javno ponudbo, pogoje, ki urejajo uvedbo finančnih instrumentov v organizirano trgovanje, in javna podjetja. Drugi je vključeval trgovanje s finančnimi instrumenti, kot so delnice, obveznice, vpisne pravice, terminske pogodbe in drugi elementi finančnega trgovanja. Tretjič, borza bi delovala v okviru nadzora trga kapitala, kar pomeni pravna pravila, ki narekujejo kapitalistično gospodarstvo.
Varšavsko borzo je leta 1989 ustanovila državna zakladnica, vendar se je njena struktura spremenila iz organizacije v državni lasti v državno, s katero se trguje. Zanimivo je, da ima zakladnica še vedno v lasti skoraj vseh 60,000 delnic borze, ostale pa v lasti bank in borznoposredniških hiš. Zaradi relativne novosti na trgovalnem trgu se je borza vedno ponašala z elektronskim komunikacijskim omrežjem, ki omogoča popolnoma digitalno, sodobno trgovanje.