Varnostne obresti so izraz, ki se nanaša na pravice posojilodajalca, da pridobi nadzor nad zastavljenim premoženjem v primeru, da posojilojemalec ne plača posojila. Čeprav obstajajo izjeme, ima posojilodajalec, ko dolžnik ne izplača zavarovanega posojila, pravico prevzeti nadzor nad zavarovanjem, zastavljenim kot zavarovanje za posojilo, in ga prodati kot sredstvo za poravnavo neporavnanega stanja posojila. Glede na veljavne zakone in predpise lahko obstajajo omejitve glede tega, kako posojilodajalec pridobi nadzor nad zastavljenim premoženjem in kako se plačilo dolga dejansko izvrši.
Stopnja zavarovanja, ki ga ima posojilodajalec v danem zastavljenem sredstvu, je pogosto omejena na znesek neporavnanega dolga. To pomeni, da v primeru, da posojilojemalec ne plača po večini plačil v skladu s posojilno pogodbo, lahko zakonodaja zemljišča še vedno dovoljuje posojilodajalcu, da zaseže zavarovanje in ga ponudi v prodajo. Ko je prodaja opravljena, se dolg poravna iz prihodkov od prodaje, preostali znesek pa se posreduje dolžniku.
V primeru stečaja ima posojilodajalec, ki ima zavarovan dolg, pogosto prednost pred vsemi nezavarovanimi dolgovi, ki jih lahko dolguje dolžnik. Na primer, če dolžnik razglasi stečaj in sodišče začne ugotavljati, katero premoženje se lahko proda za delno poravnavo neporavnanih dolgov, bi se posojilodajalec z zavarovanjem obravnaval pred vsemi upniki, ki imajo nezavarovan dolg, kot so podjetja za izdajo kreditnih kartic. Posledično ima posojilodajalec s terjatvijo iz zavarovanja veliko več možnosti za višjo poravnavo, še posebej, če je zastavljeno premoženje med tistimi, ki jih sodišče oceni kot primerno za prodajo.
Imetje varščine kot del posojilnega dogovora zagotavlja koristi za vse vpletene. Običajno zastava zavarovanja posojilojemalcu omogoča, da pridobi bolj konkurenčno obrestno mero in morda bolj privlačne pogoje in določila v posojilni pogodbi. Za posojilodajalca zastava zavarovanja zmanjšuje možnost izgube v primeru, da posojilojemalec ne izpolni obveznosti, saj je mogoče izvesti pravni postopek za pridobitev nadzora nad zastavljenim premoženjem in njegovo prodajo za poravnavo dolga. V idealnem primeru je rezultat poslovnega razmerja, da posojilojemalec pravočasno in v celoti odplača preostanek posojila, posojilodajalcu pa se nikoli ni treba sklicevati na svoje zavarovanje kot sredstvo za povračilo naložbe.