V tradicionalnem računovodstvu je varnostna meja merilo, kako bo podjetje ali podjetje sposobno “prebiti celoto” pri proizvodnji izdelkov. Tovrstno stroškovno računovodstvo je podlaga za odločanje vodstva. Ukvarja se s predvidenimi stroški izdelave izdelka v primerjavi s potencialnimi prihodki, pri čemer je stroškovno računovodstvo ključnega pomena pri preprečevanju finančnih napačnih korakov načrtovalcev.
Varnostna meja uporablja enačbo, ki vključuje točko preloma, da pomaga podjetju ugotoviti, ali je pri projektu ustvarilo dobiček ali bo ustvarilo dobiček. Uporaba te marže je bolj analiza stroškov proizvodnje, ne pa kakršna koli trdna projekcija dejanskih prihodkov, saj enačba v večini primerov v resnici ne določa predvidenega obsega prodaje. Mnoga podjetja vizualno predstavijo varnostno mejo v obliki črtnega ali paličnega grafa, da pokažejo, ali bo projekt verjetno ustvaril dobiček.
Čeprav zgoraj omenjeno predstavlja uporabo meje varnosti v računovodstvu, se izraz uporablja tudi pri vlagateljih, potem ko so ga nekateri ugledni finančni strokovnjaki uporabili za opis raziskav o solventnosti podjetij na splošno. Nekateri uporabljajo izraz za opis ugodnih rezultatov pri opravljanju potrebne skrbnosti v podjetju. Tako se lahko ta marža uporablja za sklicevanje na to, kako udoben bi lahko bil vlagatelj z razmerji med ceno in dobičkom ali podobnimi merili prihodnje dobičkonosnosti podjetja.
Na splošno varnostna meja pomaga vzpostaviti “varne” smernice za vlaganje ali načrtovanje prihodnosti podjetja. Ker se ta izraz začne uporabljati pri bolj raznolikih vrstah finančnih strokovnjakov, bo začel opredeliti privlačnost podjetja v smislu dobička. Začetniki lahko preberejo več o uporabi tega izraza pri trgovcih, ki ponujajo knjige, ki pojasnjujejo uporabo trenutnih izrazov, povezanih z borzo ter trgovanjem z vrednostnimi papirji ali delnicami.
Kadar se meje varnosti imenujejo analiza »moči poslovanja«, je lahko tudi del analize SWOT. SWOT pomeni prednosti, slabosti, priložnosti in grožnje v nekaterih poslovnih podvigih. Ta vrsta analize se že več desetletij uporablja za podjetja s seznama Fortune 500 in pomaga vodjem ugotoviti, s kakšnimi izzivi se soočajo in katere priložnosti lahko izkoristijo na svojih trgih in panogah.