Valutni pari so preprosto kotacije, ki povezujejo trenutno primerjalno vrednost valute ene države z valuto, ki jo je izdala druga država. V bistvu valutni par ponazarja menjalni tečaj, ki bi se zgodil, če bi se ena enota ene valute zamenjala za podobno enoto valute, ki jo je izdala druga država. Koncept valutnega para deluje kot bistvena primerjava, ki jo uporabljajo številne osebe, ki se odločijo za naložbe v Forex, pa tudi ljudje, ki veliko potujejo v različne države.
Pri strukturiranju valutnega para je ena valuta opredeljena kot transakcijska ali osnovna valuta. To je valuta, ki postavlja standard za primerjavo. Druga valuta se imenuje kotacija ali nasprotna valuta. Ta valuta deluje kot primerjalno merilo za določitev vrednosti osnovne valute, če jo primerjamo s trenutno vrednostjo nasprotne valute.
Valutni par vedno vključuje dve različni valuti, ki ju izdata dve različni državi. V bistvu je trenutna tržna vrednost vsake vrste valute navzkrižno povezana z drugo. Običajno je to najmanjša enota valute za vsako državo, ki se uporablja za valutni par. Na primer, če je osnovna valuta, uporabljena v izračunu, ameriški dolar, je lahko nasprotna valuta evro ali britanski funt. Ideja je ugotoviti, koliko je vreden ameriški dolar, če ga zamenjate za evro ali funt.
Pri podrobnem opisu valutnega para je običajno najprej določiti osnovno valuto, nato pa nasprotno valuto. Na primer, če primerjamo trenutno vrednost evra z ameriškim dolarjem, bi bil valutni par zapisan kot “EUR/USD”. Poleg tega bi bila trenutna vrednost evra postavljena po identifikaciji obeh valut. Torej, če se en evro trenutno menja za skupno 1.50 USD v ameriških dolarjih (USD), bi bil valutni par zapisan kot »EUR/USD 1.5000«.
Vlagatelji, ki vsakodnevno opravljajo devizne transakcije, vedo, da se bo valutni par med katerima koli državama redno spreminjal. Vedeti, katera valuta se krepi ali slabi v primerjavi z drugo valuto, je izjemno pomembno za proces menjalnih poslov. Sledenje trenutnemu menjalnemu tečaju med dvema valutama lahko vodi do nakupno-prodajnih dejanj, ki bodo prinesla dobiček, ob predpostavki, da se primerjalna vrednost natančno spremlja. Ta vrsta truda je lahko zelo dolgotrajna, lahko pa prinese tudi odličen donos.