Vaginalna popravila je kirurški poseg, pri katerem ginekološki kirurg opravi popravilo vagine pacientke, da odpravi težavo, kot je prolaps ali fistula. Sorodni poseg je vaginoplastika, kozmetični poseg, ki je namenjen spreminjanju oblike ali videza nožnice iz estetskih razlogov. Včasih se lahko oba postopka kombinirata. Bolnice, ki potrebujejo popravilo vagine, morajo načrtovati več dni v bolnišnici.
Eden od razlogov za potrebo po popravilu nožnice je fistula, pri kateri se ustvari povezava med nožnico in mehurjem ali nožnico in danko. Operacije za popravilo fistule zaprejo to odprtino, tako da pacient ne bo imel inkontinence, okužb in bolečin v medenici. Za zdravljenje prolapsa se uporablja druga vrsta kirurškega posega za popravilo vagine, znana kot popravilo vaginalne stene.
Prolaps se pojavi, ko organ pade iz položaja. Pri prolapsu vaginalnega oboka se nožnica sama premakne iz mesta in notranjost nožnice je lahko stisnjena, pri čemer vaginalno tkivo včasih štrli iz vulve. Ženske lahko doživijo tudi prolaps mehurja, pri katerem se mehur potisne v nožnico. Prolaps povzroča nelagodje in lahko povzroči inkontinenco, bolečine v medenici in nenormalne krvavitve iz nožnice ter nelagodje med spolnim odnosom.
Pri vaginalnem popravilu zaradi prolapsa kirurg zategne in dvigne vaginalno steno. Kirurg lahko popravi tudi druge organe v medenici. Ti organi so medsebojno povezani in prolaps lahko vključuje več organov, ki zahtevajo popravilo. Glede na naravo postopka je lahko vključen tudi urolog, ki obravnava težave z mehurjem in sečnico.
Vaginalna popravila se običajno izvajajo v splošni anesteziji, pacientke pa bodo morale ostati v bolnišnici prvih nekaj dni po okrevanju, da jih je mogoče spremljati. Pacientu se lahko da kateter za odvajanje urina, ki bo uporabljen tudi za spremljanje izločanja urina, da se potrdi, da se bolnik dobro zdravi. Bolnišnica ponuja tudi napredne možnosti za obvladovanje bolečin, ki lahko pomagajo odpraviti kirurško bolečino, ki se pojavi v dneh takoj po operaciji.
Bolnice, ki se pripravljajo na vaginalno popravilo, se morajo vprašati o tveganjih postopka in pričakovanem izidu operacije. Srečali se bodo tudi z anesteziologom, da bi razpravljali o možnostih anestezije in obvladovanja bolečine, opravljeni pa bodo presejalni testi za preverjanje morebitnih dejavnikov tveganja, ki bi lahko zapletli operacijo. Bolniki bodo morda želeli povprašati o času zdravljenja in o navodilih za oskrbo med okrevanjem, da bodo vedeli, kaj lahko pričakujejo.