Razlastitev pomeni odvzem ali odvzem zakonitih pravic lastnika nepremičnine do nepremičnine ali druge vrste premoženja. Na splošno do razlastitve pride, ko vlada osebi zapleni zemljišče v uporabo širši javnosti. Na primer, če vlada gradi avtocestni sistem, ki poteka skozi zemljišče osebe, se lahko vlada odloči, da bo zemljišče zaplenila, da bi dokončala avtocesto. V večini držav bi vlada lastniku nepremičnine dala razumno pristojbino za prevzem zemljišča. V sodobnem času številne države uporabljajo izraz razlastitev izmenično z eminentno domeno, obveznim nakupom in obveznim pridobivanjem.
Koncept razlastitve izvira iz marksizma, ki zagovarja idejo, da bi morala biti vlada odgovorna za glavne industrije in velike posesti. Miselni proces za prevzem zemljišč v zasebni lasti je bil spodbujati družbo s člani enakega družbenega statusa s preprečevanjem, da bi nekaj posameznikov imeli v lasti celotno zemljo. Po tradicionalnih marksističnih teorijah naj bi do razlastitve prišlo brez plačila lastnikov nepremičnin za zaplenjeno zemljišče.
Tudi v današnjih časih nekatere vlade zasebnikom ne plačujejo ničesar za razlaščeno premoženje. Večina vlad pa lastniku nepremičnine zagotavlja razumno nadomestilo za prevzem zemljišča lastnika. Na primer, v Združenih državah, Kanadi in Franciji zakoni zahtevajo, da vlada plača pravično odškodnino pri razlastitvi premoženja. Anglija, Nemčija in Avstralija prav tako zahtevajo plačilo pravične odškodnine za razlaščena zemljišča.
Plačilo za razlastitev je namenjeno ozdravitvi lastnika kljub izgubi njegovega zemljišča. V nekaterih državah ima lastnik nepremičnine pravico zahtevati dodatno odškodnino za zemljišče, če meni, da vlada ni plačala pravične poravnave. Upravni odbor, pogajalski odbor ali sodišče običajno rešuje spore v zvezi s plačili zemljišč. Na splošno so države omejene na zaplembo premoženja, ki leži znotraj njihovih meja.
Poleg gradnje cest državni organi pogosto zaplenijo zemljišča za gradnjo šol, javnih služb, železnic ali javnih zgradb. Medtem ko je razlastitev nepremičnin ena najpogostejših vrst razlastitve, lahko državni organi zasežejo tudi druge stvari. Vlada se lahko na primer odloči, da bo zaplenila franšizno pogodbo. Vlade lahko vzamejo tudi zemljišča, ki so javno nevarna, da zagotovijo ohranjanje javne varnosti. Vlada lahko zaseženo zemljišče uporabi zase ali dovoli tretji osebi, da ga uporablja za nadaljnjo javno rabo.