V pravu je prvi vtis primer o zadevi, ki še ni vstopil v sodni sistem, zaradi česar je nemogoče sklicevanje na starejše pravne odločitve kot napotke pri določanju pravične sodbe. V odločitvi bo sodnik postavil precedens, ki mu bodo sledila druga sodišča ali jih izpodbijala, da bi ugotovila, kako bodo zadeve te narave obravnavane v prihodnje. Ko sodniki delajo na takih primerih, so posebno pozorni pri posvetovanjih in svojih pisnih mnenjih, da zagotovijo jasen in razumen precedens, ki bi ga lahko uporabila druga sodišča kot model.
Običajno prvi vtis vključuje nov zakon ali pravilo, ki še nikoli ni bilo preizkušeno na sodiščih, ali situacijo, tako nenavadno, da sodišča morda niso naletela nanj. Zakonodajalci običajno poskušajo slediti dogajanju v svojih družbah, včasih pa ne morejo predvideti kulturnih premikov. Na primer, z naraščanjem uporabe tehnologije asistirane reprodukcije so se pojavili številni zapleteni pravni primeri na teme, kot sta nadomestno materinstvo in darovanje jajčec ali sperme. Sodniki v teh primerih niso imeli zakonov ali prejšnjih zadev, na katere bi se lahko oprli pri odločanju.
V primeru prvega vtisa ali primae impressionis mora sodnik najprej ugotoviti, da zadeva res obravnava predmet, s katerim se na sodišču prej ni srečal. Sodniki lahko od uradnikov zahtevajo, da opravijo raziskavo, da bi ugotovili podobne primere. Med svojim raziskovanjem lahko najdejo povezane primere, ki jih sodnik lahko uporabi pri oblikovanju mnenja. Uslužbenci lahko sodniku pomagajo tudi pri raziskovanju zakonov, ki zadevajo primer, da bi zagotovil pošteno razlago.
V primeru prvega vtisa sodnik nima pravnih pooblastil, na katerega bi se lahko obrnil za napotke pri odločanju. Zanašati se mora na splošna pravna načela, vključno z osnovnimi načeli pravnega sistema v njeni državi. Sodniki v Združenih državah se lahko na primer zanašajo na razlago ustave in drugih ključnih pravnih dokumentov, da izdajajo odločitve v skladu s splošnimi pravnimi vrednotami Združenih držav.
Mnenje v primeru prvega vtisa bodo sodniki, odvetniki in zakonodajalci pozorno prebrali. Če se stranke v zadevi pritožijo na višje sodišče, bo sodnikovo mnenje prvič preizkusilo v obliki ocene pritožbenega sodnika. Sodnik ga lahko potrdi in potrdi, da je pravno utemeljen, ali pa ga izbriše z navedbo, da so sklepi, sprejeti v mnenju, napačni. Ker se podobni primeri prebijajo skozi pravni sistem, se bodo sodniki in odvetniki pri oblikovanju argumentov in mnenj sklicevali na mnenje v primeru prvega vtisa.