V pravu se izraz pro bono nanaša na pravno delo, ki se opravlja prostovoljno in brezplačno. Odvetnik lahko brezplačno prevzame pravni primer iz dobrega razloga. Na primer, če ima posameznik izvedljivo zadevo, vendar nima denarja za odvetnika, se lahko odvetnik strinja, da prevzame zadevo, ker verjame v zadevo osebe. Besedna zveza izvira iz latinskega izraza pro bono publico, kar pomeni za javno dobro. Ko odvetnik dela pro bono, naj bi delal v javno dobro.
V Združenih državah Amerike veliko odvetnikov vsako leto nudi pravne storitve pro bono. Etična pravila Ameriške odvetniške zbornice priporočajo, da odvetniki zagotovijo najmanj 50 ur prostovoljnega pravnega dela na leto. Nasprotno pa nekatere državne odvetniške zbornice priporočajo manj. Mestne odvetniške zbornice imajo lahko priporočila, podobna tistim, ki jih ponuja ameriška odvetniška zbornica, ali pa se lahko odločijo za drugačno količino brezplačnega dela.
Včasih lahko odvetniki začnejo obravnavati primere, ne da bi zaračunali stranki, vendar prejmejo plačilo za svoje storitve pozneje. To se lahko zgodi v primerih, ko gre za velike denarne poravnave. Ob koncu takega primera lahko sodnik spodbudi uspešnega tožnika, da plača svojega odvetnika.
Primer pro bono situacije je program pravne pomoči, ki ga financira država. Odvetniki lahko prispevajo določeno število ur k tem programom in nudijo pravno zastopanje in svetovanje tistim, ki potrebujejo pomoč. Običajno imajo takšni pravni programi stroge zahteve glede dohodka, saj sprejemajo stranke z nižjimi dohodki. Pogosto se strinjajo, da bodo pomagali pri določenih vrstah primerov, kot so primeri družinskega prava, najemodajalca in najemnika ter potrošniškega prava.
Ameriško odvetniško združenje vzdržuje seznam pravnih organizacij, ki nudijo brezplačno pomoč v Združenih državah. Takšne odvetnike in pravne organizacije je mogoče najti tudi prek interneta in lokalnih odvetniških zbornic. Omeniti velja, da so nekatere organizacije redno preplavljene s prošnjami za pravno pomoč. Tako ustvarijo čakalne sezname za posameznike z določenimi vrstami primerov ali pa se odločijo za prednostno obravnavanje primerov, pri čemer najprej obravnavajo krizne situacije.