Posebna izpolnitev je pravično pravno sredstvo za spor pogodbenega prava. Ko sodišče dodeli določeno izpolnitev, je osebi, ki poskuša kršiti pogodbo, to prepovedano, pogodbo pa uveljavi sodišče, ki poskrbi, da obe strani izpolnita obveznosti, opisane v pogodbi. Pravno sredstvo za posebno uspešnost obstaja v Združenih državah Amerike in številnih drugih državah, ki delujejo po sistemu običajnega prava za uveljavljanje prava o stikih.
V Združenih državah in večini drugih držav so pogodbe pravno zavezujoče in sodišča bodo uveljavila obljube, dane v okviru veljavnih pravnih pogodb. Tradicionalno sodišča uveljavljajo pogodbe z dodeljevanjem denarne odškodnine za kršitev. To pomeni, da če ena stranka ne izpolni obljub, ki jih je dala v pogodbi, ki jo je podpisal, je ta stranka dolžna plačati denar drugi stranki za nadomestilo izgube druge stranke.
Po drugi strani je posebna izvedba drugačno pravno sredstvo za kršitev pogodbe. Svoje korenine ima v angleških zakonih o pravičnosti ali pravičnih sodiščih. Na pravičnih sodiščih se odločitev sprejme na podlagi tega, kaj je pravično ali pravilno, ali na podlagi “zavesti” vprašanja, ne le na podlagi zakona. Pravična pravna sredstva se razlikujejo od denarne odškodnine.
Specifična uspešnost je pravično sredstvo, ker je usmerjena posebej v to, da stvari postanejo poštene. Pravno sredstvo je primerno, kadar škode osebe ni bilo mogoče ustrezno nadomestiti samo z denarjem. Z drugimi besedami, če denar ne bi postavil osebe v enak položaj, v katerem bi bil, če ne bi kršili pogodbe, je primerno pravično pravno sredstvo.
V primerih, ko denar ne more nadomestiti kršitve, se običajno dodeli posebna uspešnost. Na primer, če oseba sklene pogodbo z drugo osebo za nakup določenega in zelo redkega predmeta, noben znesek denarja ne bi mogel nadomestiti kršitve te pogodbe, saj oseba, ki želi kupiti zelo redek predmet, ne bi nujno je mogoče najti drugo različico tega predmeta, ki bi jo lahko kupili za kakršen koli znesek denarja.
V skladu s pravičnim sredstvom posebne izvedbe bi bila oseba, ki je obljubila prodajo in se je vrnila na svojo besedo, prisiljena prodati predmet, kot je obljubila v pogodbi. To bi bilo primerno in pravično pravno sredstvo, saj je to obljubil, druga stran pa je na to obljubo računala. Sodnik ali porota v pogodbenih zadevah ima diskrecijsko pravico, da v ustreznih okoliščinah dodeli določeno izvedbo – ali katero koli drugo pravično pravno sredstvo – na zahtevo tožnika.