Prijaznost je pravna tradicija spoštovanja zakonov in odločitev iz drugih jurisdikcij, če niso v nasprotju z obstoječimi zakoni in politikami. V mednarodnem pravu je to znano kot družba narodov. Ta koncept obstaja na številnih različnih ravneh; med narodi, med državami in provincami ter med še manjšimi vladnimi enotami. To je pomemben zakon v zakonu.
Ideja vljudnosti je, da bi brez vzajemnega priznavanja neproblematičnih sodnih odločb, zakonov in politike lahko nastalo veliko sodnih sporov in drugih težav. Na primer, če je par prejel ločitev v enem narodu in se preselil v drugo, bi bilo treba odlok priznati, da bi se lahko štel za ločenega. Podobno, če bi dolžnik svoje dolgove odplačal na sodišču in se nato preselil na drugo jurisdikcijo, bi se po tradiciji spoštljivosti dolžnikovi dolgovi priznali kot odplačani in upniki ne bi mogli znova slediti dolžniku.
Ta koncept se je začel pojavljati v mednarodnem pravu, ko so države začele organizirati svoje ločene pravne sisteme ter dejavneje trgovati in sodelovati med seboj. Hitro se je ugotovilo, da je pomembno priznati in spoštovati druge jurisdikcije, saj bi sicer lahko na pravnem področju postale kaotične. Čeprav vljudnost ni potrebna, je na splošno upoštevana. Ko so narodi, države in druge vladne enote uveljavljale suverenost s tem, da niso priznavale zakonov in odločitev drugih, je to ustvarilo nestabilne in včasih zmedene pravne situacije in obstaja želja, da bi se temu izognili.
Izjema od tega pravila je, če je sodna odločba ali zakon v nasprotju. Na primer, če je bil nekdo obsojen zaradi obrekovanja v državi z močnimi omejitvami govora in se ta oseba preseli v narod, ki ščiti svobodo govora, obsodba ne bo priznana, ker je v nasprotju s politiko.
V pravni praksi ima prijaznost tudi drug pomen. Odvetnika, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti v eni regiji, lahko odvetniška zbornica prizna v drugi, če odvetnik izpolnjuje pogoje za odvetniško prakso. Včasih znana kot vzajemnost odvetnikov, to omogoča odvetnikom, da preselijo svoje prakse ali potujejo v druge jurisdikcije za posebne primere. Vzajemnost ni na voljo vsem odvetnikom v vseh regijah; območne odvetniške zbornice običajno objavijo sezname drugih odvetniških zbornic, s katerimi imajo vzajemnost, tako da njihovi člani vedo, kje bodo priznani in omogočeni opravljati odvetniško dejavnost.