Lacuna je vrzel ali manjkajoča stran v rokopisu; izraz se uporablja tudi za označevanje vrzeli v glasbenih skladbah. Praznine so izredno pogoste v starinskih rokopisih, ki so bili poškodovani s časom, in so lahko tako frustrirajoče kot izziv za zgodovinarje. Običajno je praznina jasno označena v transkripciji, običajno s simbolom […], kot v primeru stavka, kot je: »Priča je izjavila, da je šla v […] kupit […] in vrečko krompir.”
Najpogostejši razlog za vrzel v rokopisu je preprosto minevanje časa. Pri starejših rokopisih je mogoče vrzel včasih rekonstruirati z uporabo drugih izvodov rokopisa ali z uporabo drugih sodobnih informacij, kot so zapisi o tem rokopisu. V drugih primerih je morda nemogoče ugotoviti besedno zvezo, ki je nekoč zapolnjevala vrzel, čeprav zgodovinarji vseeno radi razpravljajo o njej. Lakuno lahko namerno ustvari tudi nekdo, ki se je iz različnih razlogov odločil zakriti del besedila.
V drugih primerih lahko v rokopisu manjkajo cele strani. Te vrzeli so lahko zelo žalostne, saj včasih kažejo, da so bile strani namerno odstranjene, v tem primeru pa bi lahko vsebovale zanimive informacije, ki bi lahko popolnoma spremenile pomen in kontekst rokopisa. Običajno se pojavijo ponarejene kopije manjkajočih strani; v nekaterih primerih so ponarejene strani zdržale kar nekaj časa, preden je nekdo dokončno dokazal, da so ponaredki.
V sodobnih rokopisih je vrzel razmeroma redka, saj je verjetno avtor tu, da zapolni vrzel. Vendar se zgodijo, zlasti v prepisih zasebne korespondence ali pisem; biografi so včasih razočarani zaradi vrzeli, ko pripravljajo gradivo za objavo. Pojavijo se tudi v prepisih sodne dvorane, ko stenograf ni mogel slediti pričanju ali ko pride do motenj, ki so otežile natančno prepisovanje.
Izraz se uporablja od leta 1663 za označevanje praznega ali manjkajočega podatka, v latinščini pa dobesedno pomeni »luknja ali jama«. Izraz izvira iz latinskega lacus, kar pomeni »jezero ali ribnik;« ta koren je tudi za “laguno”. Običajno se v besedilu uporablja oblika zapisa v oklepajih, ko je zapolnjena vrzel, da se pokaže, da besedilo ni izvirno. V zgornjem primeru se lahko natis s popravki vrzeli glasi: »Priča je izjavila, da je šla v [trgovino] kupit [karton mleka] in vrečko krompirja.«