Kaj je v jedru Jupitra?

Jupiter je peti planet od Sonca in najmasivnejši, enakovreden nekaj manj kot 320 Zemlji. Del planeta, ki ga lahko vidimo – vrhovi oblakov – je sestavljen iz 90 % vodika in 10 % helija. Ker je Jupiter plinski velikan, je po svoji sestavi bolj podobna sestavi zvezd in vesolja na splošno, v nasprotju s kamnitimi planeti, kot je Zemlja, ki so predvsem sestavljeni iz težkih elementov, kot so kisik, silicij, nikelj in železo.

Kot najbolj masivni planet je Jupitrova notranjost pod visokim pritiskom, zaradi česar je zelo vroča. Notranjost Joviana je približno 71 % vodika, 24 % helija in 5 % drugih elementov po masi. Jedro Jupitra naj bi bilo predvsem železo, najtežji element, ki ga najdemo v velikih količinah v sončnem sistemu.

Če bi potovali v Jupitrovo jedro, začenši v zgornji atmosferi, je eno prvih opazovanj, ki bi jih lahko opazili, povečevanje ravni helija z globino. Približno 1,000 km (621 milj) vodik, ki sestavlja večino Jupitrove atmosfere, počasi postaja vse bolj gost in sčasoma doseže tekočo fazo. Menijo, da je meja med plinastim in tekočim vodikom v atmosferi Joviana postopna.

Še globlje se tekoči vodik dovolj stisne, da prevzame prevodne lastnosti in vstopi v fazo, znano kot kovinski vodik. Jedro Jupitra je obdano s plastjo kovinskega vodika, ki sega navzven do kar 78 % polmera planeta. Na Zemlji je bil kovinski vodik v laboratoriju proizveden le približno mikrosekundo, pri tlakih več kot milijon atmosfer (>100 GPa ali gigapaskali) in temperaturah na tisoče kelvinov. V Jupitru je kovinski vodik običajno v tekoči obliki.

Na prehodnem območju med normalnim in kovinskim vodikom naj bi bila temperatura 10,000 K, tlak pa 200 GPa. Ti pogoji so že bolj ekstremni od vseh, ki jih najdemo v sončnem sistemu zunaj plinskih velikanov in samega Sonca. Pod izjemno debelo plastjo kovinskega vodika je jedro samega Jupitra, katerega lastnosti niso dobro znane. Temperatura v jedru Jupitra je ocenjena na 36,000 K, tlak pa na približno 3,000–4,500 GPa. Čeprav se to zdi veliko, ni nikjer blizu tistega, kar je potrebno za dosego vžiga zvezd in za to, da planet postane zvezda. Za dosego teh pogojev se ocenjuje, da bi moral biti planet 75-krat večji, kot je zdaj.