Ledena površina hokejskega igrišča je razdeljena na več odsekov oziroma con, ki so označene z modro črto. Rdeča črta pa vodoravno loči led po sredini in je ključnega pomena za številne vidike igre. Poznan je tudi kot sredinska črta in med drugim označuje sredinski led, kjer se izvede uvodno soočenje vsakega obdobja, pa tudi soočenje po zadetkih. Ti obračuni se zgodijo na sredini črte, v krogu obraza. Najpomembneje je, da se rdeča črta uporablja za določanje klicev za zaledenitev.
Zaledenitev se pojavi, ko napadalec zadene plošček izza rdeče črte in ta preleti vratnico nasprotne ekipe. Ker je tudi gol črta rdeča, je zaledenitev najlažje prepoznana, če plošček preide dve črti, potem ko ga napadalec zadene. Ko je plošček zaleden, se mora obrambni igralec dotakniti ploščka pred napadalcem, da ustavi igro. V nekaterih ligah opazimo zaledenitev brez dotika in igra je zažvižgana, ko plošček prečka golovo črto, ne glede na to, ali se obrambni igralec dotakne ploščka. Ko je pak zaleden, je igra mrtva in obe ekipi prečkata rdečo črto na drugo stran ledu za obračun.
Ta črta je imela nekoč pomembno vlogo v hokejskem pravilu, imenovanem dvovrstični pas. Če je igralec podajal plošček izza modre obrambne črte svojega moštva na drugega igralca, ki je bil na ofenzivni strani rdeče črte, je bila igra označena kot mrtva in ta ekipa se je štela za stran. Nedavne spremembe pravil v nacionalni hokejski ligi (NHL) pa so to vrsto prehodov postale legalne. Rdeča črta se ne upošteva več v pravilu prehoda dveh vrstic, namesto tega se upoštevajo samo modre črte.
Še zadnja težava je sodnikova guba, ki je območje na enem koncu črte, ki nima vpliva na redno igro. Ko je igra ustavljena in se mora sodnik posvetovati s zapisničarji, vstopi v sodniško pregib, začrtano območje okoli enega konca črte, v katerem lahko stoji samo sodnik. Če igralec v tem času vstopi v sodniško pregrado, je lahko izključen iz igre. Območje je namenjeno preprečevanju, da bi igralci motili uradno beleženje rezultatov ali sojenje tekme med spornimi razpisi.