Tehnike protinapetosti se uporabljajo na področjih fizikalne terapije, kot je masažna terapija, za izboljšanje prožnosti mišic, lajšanje bolečin in omogočanje pacientovega večjega obsega gibanja. Uporablja se za lajšanje bolečin v mišicah in sklepih. Najpogosteje imenovane tehnike pozicijskega sproščanja, se uporabljajo za olajšanje bolnikov, ki jih prizadene mišična napetost ali majhni vozli tkiva, znani kot sprožilne točke. Manualna terapija je sestavljena iz pomoči pacientu v in pretirani obliki nepravilne drže ali položaja, omogočanja 60 do 90 sekund počitka in nato pomoči bolniku v pravilno držo. Terapija proti napetosti pogosto povzroči večji obseg gibanja in več udobja za pacienta.
Ta masažna tehnika ima zelo specifične aplikacije in ni zasnovana tako, da bi pomagala pri vseh mišičnih ali sklepnih motnjah. Fizikalni ali masažni terapevt bo uporabil pozicijsko sprostitev samo na izbrani bazi strank. Ljudje, ki trpijo za fibromialgijo, imajo lahko koristi od te vrste terapije. Te terapije lahko koristijo primerom bolečine v vratu, hrbtu in vratu ter nekaterih oblikah bolečin po poškodbi. Na splošno so tehnike protinapetosti dovolj nežne, da se v ustreznih okoliščinah uporabljajo tako pri majhnih otrocih kot pri starejših bolnikih.
Terapija proti napetosti je zasnovana tako, da zmanjša simptome mišično-skeletnih motenj in krčev, skupaj s podoživljanjem spremljajoče bolečine. Sprožilne točke in napete mišice pogosto povzročijo omejen obseg gibanja in bolečino v skrajšanih mišičnih predelih. S sprostitvijo položaja se pacienta spodbuja, da zadrži in celo poglobi najbolj udoben položaj zanj v trenutnem stanju, nato pa ga terapevt nežno vodi nazaj v bolj naraven in zdrav položaj. V mnogih primerih ta tehnika omogoča pacientu, da se vrne v položaj, ki je bližji normalnemu, medtem ko doživlja zelo malo ali nič neugodja.
Te tehnike so zasnovane tako, da pomagajo poškodovanim mišicam pri sproščanju disfunkcionalnih mišičnih vzorcev. Med zdravljenjem ni nenavadno, da masažni terapevt palpira napeto območje in poišče sprožilne točke. Pogosto se za razbijanje vozlov mišičnih vlaken uporabljajo druge tehnike, kot sta pritisk na sprožilno točko in trenje, kar pacientu nudi večje lajšanje bolečin in gibanje skupaj s terapijo za sprostitev položaja. Ni nenavadno, da je za zagotovitev normalnega ali skoraj normalnega obsega gibanja mišične skupine potrebnih več sej fizikalne terapije. Izboljšanje obsega gibanja, skupaj z lajšanjem bolečin, so glavne prednosti fizikalne terapije proti obremenitvam.