Napaka sledenja je razlika v uspešnosti med portfeljem in primerjalno vrednostjo, ki se uporablja za sprejemanje odločitev o naložbah v ta portfelj. Napake pri sledenju se vedno pojavljajo na neki ravni, ker je nemogoče popolnoma ponoviti uspešnost merila uspešnosti. Velikost napake lahko zagotovi pomembne kazalnike o tem, kako dobro se upravlja portfelj, pa tudi osvetli nestanovitnost trga in druga vprašanja, ki lahko vplivajo na uspešnost portfelja. Običajno je napaka sledenja izražena v obliki standardnega odklona med donosi portfelja in donosnostjo primerjalne vrednosti.
Pričakovana napaka pri sledenju se razlikuje glede na vrsto portfelja. Pričakovati je, da bo imela naložba, kot je indeksni sklad, nizko stopnjo napake, ker je vezana neposredno na delniški indeks, zato bi morala biti razlika v uspešnosti med skladom in indeksom relativno nizka. Napake pri sledenju z borznimi indeksi so običajno posledica stroškov upravljanja sklada, saj bodo ti nekoliko pojedli dobiček.
Napake so lahko večje pri drugih vrstah finančnih produktov, kot so upravljani skladi, v primerjavi z različnimi merili uspešnosti. Pri analizi uspešnosti sklada ekonomisti pazijo, da uporabljajo isto merilo uspešnosti, tako da je analiza konsistentna in se lahko ocena uspešnosti primerja s prejšnjimi poročili. To je še posebej pomembno v situacijah, ko lahko napake pri sledenju močno nihajo, saj bi lahko zamenjava meril uspešnosti prikrila ali zmotila analizo.
Vlagatelji lahko preučijo napake pri sledenju za različne naložbene produkte in te napake se pogosto upoštevajo pri odločanju o tem, kam vlagati. Finančne publikacije običajno objavljajo preglede javno dostopnih finančnih produktov, kot so skladi delniških indeksov, da pomagajo vlagateljem pri sprejemanju informiranih odločitev o tem, kako želijo razdeliti svoje naložbe. Ti pregledi bodo vključevali razkritje napak pri sledenju in razpravo. Finančni svetovalci lahko ljudem posredujejo tudi informacije o pretekli in sedanji uspešnosti finančnih produktov, ki jih zanimajo.
Pri ocenjevanju napake pri sledenju je pomembno upoštevati olajševalne okoliščine. Sklad lahko zelo dobro upravlja kompetentno in nadarjeno osebje, vendar je v primeru večjih gospodarskih pretresov nemogoče nadzorovati donose. Uspešnost finančnega produkta lahko močno niha, dokler se gospodarstvo ne umiri in se ljudje, ki upravljajo s produktom, ne združijo. Nasprotno pa se včasih skladi dobro obnesejo med recesijo, ker je njihovo upravljanje še posebej hitro pri žrebanju, a včasih je te dobre rezultate pripisati bolj sreči kot spretnosti.