Uvozna kvota je zaščitni ukrep, ki določa fiksno kvoto ali omejitev števila enot določenega blaga, ki se lahko uvozi v določenem časovnem obdobju. Tovrstna kvota je zasnovana tako, da pomaga ohranjati pravično ravnovesje na trgu, kar domačim proizvajalcem omogoča, da tekmujejo s proizvajalci, ki izdelujejo blago zunaj države. Kritiki običajno vidijo, da uvozna kvota povzroča več škode kot koristi, saj trdijo, da omejitev vodi v proizvodnjo podstandardnega blaga, ki se nezakonito pretihotapi v državo, in ki domačim podjetjem zagotavlja nepošteno prednost na trgu.
V mnogih primerih je uvozna kvota določena na mejo, ki je nekoliko nižja od tiste, ki je znana kot prosta trgovina. Prosta trgovina je situacija, ko mednarodna trgovina z blagom ni predmet državne intervencije in se opira na povpraševanje za določitev stopnje uvoza in izvoza, povezanega z določenim izdelkom. Ko je kvota nižja od ravni proste trgovine, je znana kot zavezujoča kvota, saj učinkovito zavezuje možnost uvoza blaga v določenem številu za določeno obdobje. Kadar je uvozna kvota enaka ali višja od trenutne proste trgovine, je znana kot nezavezujoča kvota, saj omogoča uvoz na podlagi trenutnega povpraševanja in projekcij prihodnjega povpraševanja.
Zagovorniki uvozne kvote menijo, da je ta pristop nujen za zaščito gospodarstva države, ki prejema blago. Postavitev omejitev omogoča, da se del povpraševanja po tem blagu pokrije s proizvodi, proizvedenimi v državi, kar pomaga zagotoviti delovna mesta za državljane, ki se ukvarjajo s proizvodnjo tega blaga. Hkrati ukrep pomaga preprečiti, da bi domače ali uvoženo blago prevladalo na potrošniškem trgu, in zagotavlja, da imajo potrošniki več možnosti, katere izdelke kupiti.
Kritiki menijo, da potreba po uvozni kvoti za zaščito interesov potrošnikov ni potrebna. Omejevanje količine uvoženega blaga lahko omeji možnosti potrošnikov, ne pa jih razširi. Poleg tega lahko omejitve dejansko negativno vplivajo na gospodarstvo, saj lahko potrošniki plačajo višjo ceno za lahko dostopne domače izdelke in si tako ne morejo privoščiti drugih vrst izdelkov, ki bi jih sicer kupili.
Čeprav obstaja nesoglasje glede učinkovitosti uvozne kvote, se pogosto strinja, kako se kvota primerja z uporabo dodatnih tarifnih dajatev pri uvozu. Običajno se tarifa obravnava kot učinkovitejši način za omejevanje pritoka mednarodnega blaga, ne da bi pri tem povzročili nepotrebne težave proizvajalcem, ki uvažajo blago. Za mnoge so tarife najboljša rešitev, ko gre za ohranjanje zdravega gospodarstva, zagotavljanje potrošnikom različnih nakupnih možnosti in spodbujanje zdrave konkurence med dobavitelji.