Sonce ustvarja širok razpon svetlobnih frekvenc, tako vidnih kot nevidnih za človeka. Eden od razponov frekvenc, ki lahko poškoduje kožo in umetne materiale, je ultravijolična (UV) svetloba ali svetloba s frekvencami, višjimi od vidnega vijoličnega območja. Ultravijolična svetloba lahko povzroči raka pri ljudeh ob ponavljajoči se dolgotrajni izpostavljenosti ter kemično razgradi plastiko in druge materiale. UV absorber se lahko doda kremi za sončenje ali izdelanim izdelkom, da absorbira ali odbija škodljivo UV svetlobo.
Ultravijolično svetlobo običajno določajo trije frekvenčni razponi, imenovani UVA, UVB in UVC. Večina ultravijolične svetlobe, ki doseže zemeljsko površino, je razvrščena kot UVA in vse vrste so lahko škodljive. UVA svetloba ima najdaljše frekvenčno območje in dokazano prodira dlje v človeško kožo in lahko povzroči največ škode. Veljalo je, da je UVA svetloba glavni vzrok človeškega kožnega raka, vendar so raziskave v poznem 20. stoletju pokazale tudi povezavo UVB z razvojem raka.
UV absorber lahko zagotovi zaščito na enega od dveh načinov. Trdne snovi, kot so saje, titanov dioksid in cinkov oksid, zmanjšajo UV svetlobo tako, da jo absorbirajo v primeru saj ali pa jo odbijejo v primeru dveh oksidov, ki sta čisto bele barve. Za zaščito pred soncem, barve in nekatere plastike uporabljajo kombinacije titanovih ali cinkovih oksidov. Pnevmatike in izdelki iz gume lahko uporabljajo saje za zaščito pred svetlobnimi poškodbami.
Organske kemikalije lahko zagotovijo UV zaščito tako, da kemično absorbirajo UV svetlobo in ustvarjajo toploto. Ti materiali ne vplivajo na preglednost ali prenos svetlobe materialov. Običajno se uporabljajo v prozorni ali prosojni plastiki, lepilih in prozornih barvah. Organski absorberji, da ne reagirajo kemično z materiali, ki jih ščitijo.
Drug razred spojin, ki se uporabljajo skupaj z absorberji, so UV stabilizatorji. Te kemikalije so običajno razvrščene kot stabilizatorji svetlobe z oviranimi amini (HALS), ki kemično reagirajo z molekulami, ki nastanejo pri UV reakcijah z materiali. HALS delujejo kot lovilci škodljivih molekul, ki lahko napadejo in razgradijo plastiko ali druge izdelke. Za optimalno zaščito lahko formulaciji izdelka dodate UV absorber in stabilizator.
Svinčev oksid se je v barvah uporabljal kot barvilo in UV absorber že stoletja, dokler raziskave v 20. stoletju niso pokazale povezave med svinčevo barvo in invalidnostjo pri otrocih. Večina gospodinjskih barv zdaj uporablja titanov dioksid, mineral, pridobljen iz naravnih nanosov peska, kot belilo in UV zaščito. Imenovanje mineralnih oksidov UV absorberjem je morda napačno, saj so reflektorji, ki razpršijo vhodno svetlobo. Učinek pa je enak, titanov dioksid pa je učinkovit pri zmanjševanju poškodb zaradi ultravijolične svetlobe.