Utekočinjeni zemeljski plin (LNG) je zemeljski plin, ki je bil pretvorjen v tekoči. Ta postopek se izvaja, ker se snov lažje prevaža ali skladišči v tekoči obliki kot v plinasti obliki. Zemeljski plin se pretvori v utekočinjen zemeljski plin v procesu, ki vključuje odstranitev onesnaževal, čemur sledi hlajenje. Postopek utekočinjanja se izvaja v obratu, ki vsebuje procesne stroje, imenovane LNG vlak. En obrat običajno vsebuje več sklopov LNG, od katerih je vsak sposoben izvesti vse korake, povezane s pretvorbo zemeljskega plina v tekočino.
Zemeljski plin je sestavljen predvsem iz metana, vsebuje pa tudi majhne sledi ogljikovega dioksida, vode, živega srebra in vodikovega sulfida ter prahu in drugih organskih spojin. Za pretvorbo plina v tekočino je treba vse te onesnaževalce odstraniti, saj otežujejo proces utekočinjanja.
Ko so onesnaževalci odstranjeni, se plin postopoma ohladi, da se pretvori v tekočino. Pri -260 stopinjah Fahrenheita (-126.6 stopinj Celzija) se plin kondenzira v utekočinjen zemeljski plin. Pri tej temperaturi se tekočina kondenzira v približno 1/600 prostornine plina. To znatno zmanjšanje prostornine pomeni, da je transport plina v tekoči obliki veliko bolj stroškovno učinkovit. To še posebej velja na mestih, kjer plinovodna omrežja niso vzpostavljena.
Utekočinjeni zemeljski plin se prevaža v kriogenih cestnih tankerjih ali kriogenih morskih tovornih plovilih. Izraz kriogena se nanaša na dejstvo, da so te posode opremljene za vzdrževanje temperature, ki ohranja plin tekoč. Ladje, ki prevažajo utekočinjen plin, so zgrajene z dvojnim trupom, da se zmanjša tveganje poškodb trupa, ki bi lahko povzročile puščanje. Ladje pristajajo na terminalih za utekočinjeni zemeljski plin, ki so bili posebej zgrajeni za ravnanje s plovili za prevoz utekočinjenega zemeljskega plina. Terminali obstajajo v Afriki, Aziji, Severni in Južni Ameriki, Avstraliji in številnih evropskih državah.
S pretvorbo, shranjevanjem in transportom zemeljskega plina v tekoči obliki je povezanih več varnostnih in okoljskih vprašanj. Ena najbolj perečih je, da se pri pridobivanju zemeljskega plina in pri pretvorbi v tekočino sprostijo velike količine ogljikovega dioksida. Naprave za UZP sproščajo tudi dušikov oksid in delce v zraku, ki poslabšajo simptome bolezni dihal, kot sta astma in bronhitis.
Drugo vprašanje je, da je zemeljski plin vnetljiv, tudi če je v tekoči obliki. Tekočina sama ne more zgoreti, če pa tekočina začne izhlapevati in se mešati z zrakom, je nastali plin vnetljiv. Čeprav še nikoli ni prišlo do resne nesreče v zvezi z utekočinjenim zemeljskim plinom na krovu transportnega plovila, je prišlo do številnih nesreč v tovarnah za UZP, tudi v Združenih državah Amerike in Alžiriji. Veliko takšnih nesreč se zgodi zaradi eksplozije plina ali tekočega plina, ki izhlapi med postopkom pretvorbe.