Ustavni odvetnik je odvetnik, ki vloži tožbo, kadar gre za vprašanje ustavnosti. Ustavni odvetniki delujejo v vsaki državi, v kateri je ustava listina države. To pomeni, da so na primer ustavni pravniki v Kanadi in Združenih državah, ne pa tudi v Veliki Britaniji, kjer ni uradne zapisane ustave.
Ko ustava obstaja, je to najvišji zakon dežele. Ustava lahko obstaja na državni ali zvezni ravni. To na primer pomeni, da ustava Združenih držav ureja celotno Združene države. Vsaka država je pod nadzorom Združenih držav, lahko pa napiše tudi svojo ustavo, ki velja v tej državi.
Ker je ustava najvišji zakon dežele, vsi drugi zakoni in pravila ne smejo kršiti ustave; to pomeni, da ne morejo biti protiustavni. Če zakonodajalec sprejme zakon, ki bi lahko kršil načela ustave, lahko tožniki, ki jih ta zakon zadeva, tožijo. Zadevo bi obravnaval ustavni odvetnik.
Ustavni odvetnik bi vodil tudi sodne spore, ki izhajajo iz prepričanja tožnika, da so mu kršene ustavne pravice. Na primer, če tožnik meni, da je bil neupravičeno aretiran zaradi protesta v nasprotju z njegovo ustavno pravico do svobode govora, bi ta tožnik najel ustavnega odvetnika, da toži policijo ali posameznika, ki ga je prijel.
Zadeve, ki izhajajo iz zvezne ustave, se običajno obravnavajo na zveznem sodišču. Če vprašanje vzbudi poseben interes in se pritožita bodisi tožnik bodisi tožena stranka, bi zadeva lahko šla na vrhovno sodišče. V Združenih državah Amerike, na primer, ko je tožnik tožil šolo z navedbo, da je prisotnost besed »pod Bogom« v obljubi zvestobe kršila njegovo ustavno pravico do svobode vere, je ustavni odvetnik zastopal tega tožnika.
Ustavni odvetniki igrajo pomembno vlogo pri varovanju svoboščin v državi. V skladu z delitvijo pristojnosti in pravili o pristojnosti sodišča ne morejo obravnavati zadeve, razen če ne pride do dejanskega spora. Z drugimi besedami, sodišče ne more kar tako reči, da meni, da je zakon protiustaven; tožnik mora tožiti in izpodbijati zakon, nato pa lahko sodišče odloči, ali zakon krši ustavne pravice ali ne.
Ko ustavni odvetnik zastopa tožnika in zadevo predloži sodišču, ima sodišče možnost odločiti o zakonu. Če se ugotovi, da je zakon neustaven, se razveljavi kot neveljaven. To zagotavlja pomembno preverjanje moči zakonodajne veje.