Človeški možgani so pogosto vrtinčni vrtinec vprašanj in notranjih pogovorov. Naši umovi, ki opravljajo več nalog, lahko hkrati skočijo od veselja do skrbi, politike do romantike in cene čaja na Kitajskem. Za nekatere ljudi lahko negativne ali strahovite misli postanejo prevladujoča in ponavljajoča se obsedenost, kar vodi do napadov panike, tesnobe, fobij, depresije ali obsesivno-kompulzivnih motenj. Nekateri psihologi poskušajo pomagati tistim, ki trpijo zaradi takšnih bolezni, s tehniko, znano kot ustavljanje misli.
Prekinitev misli bi dejansko bilo bolje imenovati spreminjanje misli ali odvračanje misli. Osnovni koncept se vrti okoli odkrivanja načinov za preusmeritev uma stran od tistega, kar povzroča stres. Na primer, v primeru anksioznosti ali napadov panike se oseba pogosto zaveda, da je njen strah pred predmetom ali situacijo iracionalen. Vendar bolj ko razmišlja o tem, da ne bi prestopil v stanje panike, bolj verjetno postane stanje panike. Te motnje lahko postanejo tako hude, da se lahko umakne iz vseh situacij, ki povzročajo stres, kar vodi v še večjo tesnobo, depresijo in socialno izolacijo.
Za takšne motnje so pogosto biološki razlogi ali genetske predispozicije, ustavitev misli pa je kognitivno orodje, ki se najpogosteje uporablja v povezavi s terapijo, farmacevtskimi izdelki ali obojim. Cilj je pomagati prizadetemu posamezniku, da vodi srečno in produktivno življenje. Ustavitev misli ni popolna rešitev ali zdravilo, je pa eno orožje v zdravilnem arzenalu.
Zaustavitev misli je mogoče uporabiti na različne načine. Včasih posameznika učijo, da negativne ali pesimistične misli zamenja s tistimi, ki so pozitivne ali prinašajo užitek. Kadar koli pride negativna misel na misel, se pacienta spodbudi, da pomisli na nekaj, kar ceni, ali na pretekli dogodek, ki mu je prinesel veselje. Ideja je odvrniti um od slabega ali obsesivnega, tako rekoč preklopiti kanale in doživeti mirnejše stanje bivanja.
Druga metoda ustavljanja misli je bolj dobesedna. Ko se začnejo obsesivne misli, bolnika naučijo kričati besedo “nehajte”. To je mogoče storiti mentalno, če pa pomaga, pa tudi ustno. Še ena različica je ustvarjalna vizualizacija, proces, med katerim si človek predstavlja sebe v povsem drugačni situaciji od tiste, ki povzroča žalost in tesnobo.
Izkazalo se je, da je zaustavitev misli učinkovita pri nekaterih ljudeh, lahko pa vključuje tudi uporabo dihalnih tehnik ali meditacije za pomoč pri ustvarjanju stanja sproščenosti. Celoten cilj je lajšanje stresa. Za tiste, ki živijo s katero koli od različnih motenj, ki so pogoste v sodobni družbi, je ustavitev misli tehnika, ki je uporabna pri dolgoročnem načrtu vzdrževanja ali okrevanja.