Urejanje vrstic je faza v postopku urejanja, v kateri se rokopis ureja zaradi tona, sloga in doslednosti. Ta faza urejanja je izjemno pomembna za dokumente vseh vrst in dolžin, dober urednik pa je ključen posameznik v novičarskih hišah, založbah in drugih organizacijah, ki proizvajajo tiskovine. Urejevalnike vrstic lahko najdemo tudi kot samostojni delavci, ki opravljajo delo od primera do primera.
Kot nakazuje izraz »urejanje vrstic«, urejevalnik vrstic dobesedno gre skozi napisano vrstico za vrstico, pri čemer si vzame čas, da je izjemno temeljit in natančen. Urejevalniki vrstic lahko del preberejo večkrat, da zagotovijo, da je bil temeljito urejen, pogosto začnejo z grobim prehodom, da poiščejo osnovne težave, kot so črkovalne in slovnične težave, nato pa se z vsakim naslednjim prehodom poglobijo.
Za urejanje vrstic je mogoče uporabiti različna okolja, pri čemer imajo posamezni uredniki različne delovne navade in prednostna okolja za delo. Številni uredniki vrstic imajo raje tiho, saj jim omogoča, da se osredotočijo, in čeprav lahko poslušajo glasbo, pogosto izberejo glasbo brez vokala, tako da besede ne motijo. Pisno gradivo je običajno natisnjeno tako, da ga lahko urednik pregleda s peresom, čeprav je možno tudi urejanje vrstic na zaslonu, urejevalniki vrstic pa uporabljajo poseben označevalni jezik za komunikacijo o težavah z delom.
Poleg preverjanja osnovnega črkovanja in slovnice urejanje vrstic vključuje tudi urejanje sloga in doslednosti. V organizacijah s slogovnim vodnikom urejevalnik vrstic poskrbi, da se vodnik upošteva, in preveri pogoste slogovne napake, kot so nekonvencionalno črkovanje besed, neustrezno črkovanje uteži in mer itd. Seja urejanja vrstic vključuje tudi preverjanje napak pri oblikovanju, ki so še posebej pogoste, ko se dokumenti prenašajo med več računalniki.
Končno, urejanje vrstic se nanaša tudi na ton. Urejevalniki vrstic pozorno spremljajo uporabo besed in pazijo na napačno uporabljene besede, preveč uporabljene besede, besede, ki se uporabljajo kot bergle, in besede, ki ne sodijo. Številni avtorji se navadno zanašajo na določene besede in jih vedno znova uporabljajo, urejevalnik vrstic pa te besede poišče in jih izbriše ali priporoča zamenjave. Urejevalniki vrstic tudi berejo za tok in ton, razmišljajo o tem, kako se del bere, in urejajo, da ostane gladek in prijeten.
Čeprav urejevalniki vrstic ne preverjajo dejstev, lahko postopek urejanja vrstic vključuje tudi pogled na citate in informacije, o katerih se razpravlja v članku. Če se zdi informacija malo verjetna ali pretirana, lahko urednik predlaga, naj avtor potrdi informacije in navede navedbo. Podobno bo urejevalnik vrstic ublažil hiperbolo in dodal poudarek tam, kjer se zdi zasluženo.
Po urejanju vrstic bi moral biti dokument veliko bolj strnjen in gladek ter lahko napreduje do urednikov, ki urejajo dejansko vsebino, iščejo napake in druge težave.