Enotna pravila za jamstva na povpraševanje (URDG) so publikacija številka 458, ki jo je izdala Mednarodna gospodarska zbornica (ICC) leta 1992 v Parizu, Francija, za urejanje mednarodnih trgovinskih praks. V bistvu gre za način zavarovanja plačila za pogodbe o trgovanju na podlagi pogodb o bančništvu, ki niso pomožne, ki so splošno znane kot plačaj najprej – trditi pozneje. Z vidika upravičenca do pogodbe o trgovanju nudijo neakcesorne pogodbe URDG večjo varnost kot pomožne pogodbe, saj so običajno brezpogojne in ne zahtevajo dodatne dokumentacije za izvedbo plačila.
Neposredna jamstva, podprta s pravili URDG, prav tako nudijo večjo varnost upravičencem, saj jih načeloma upravičencu izda neposredno glavna banka. Posredne garancije so še ena podskupina teh pravil trgovanja, kjer glavna banka naroči lokalni banki ali banki izdajateljici v državi upravičenca, da izvede transakcijo ali jamči zanjo. Takšne sekundarne transakcije se štejejo za manj varne, saj mora banka inštruktor ali glavna banka, ki izvede dejansko plačilo, izdati nasprotno garancijo nazaj izdajateljici ali lokalni banki, ki odobri terjatev na strani upravičenca, potem ko jo potrdita obe banki.
Čeprav so pravila URDG, ki jih je vzpostavilo ICC, prostovoljna, je organizacija uveljavljena v mednarodnih trgovinskih praksah že od leta 1919, pri čemer sodeluje v več kot 140 državah. Ima tudi pomembno vlogo pri mednarodni arbitraži poslovnih sporov v več kot 86 državah. Svetovni svet ICC je strukturiran podobno kot številne organizacije Združenih narodov (ZN), z generalno skupščino, ki jo sestavljajo glavni medvladni poslovni direktorji, in nacionalni odbori, ki imenujejo delegate v Svet. To vključuje generalnega sekretarja, ki ga imenuje Svetovni svet in ga vodi.
Povezave ICC z organizacijami ZN vključujejo priznanje pravil URDG s strani Svetovne banke in Komisije Združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo (UNCITRAL). Kljub temu ima ICC na mednarodnem prizorišču konkurenčne organizacije, zlasti v svoji vlogi pri določanju arbitraže in mediacije za bančne sporazume, kot so kritje URDG. Druge pomembne organizacije na področju mednarodnih financ so Ameriško arbitražno združenje, Londonsko sodišče za mednarodno arbitražo (LCIA), Singapurski mednarodni arbitražni center (SIAC) in Stockholmska gospodarska zbornica na Švedskem. Uradno imajo Združeni narodi ICC in njegove postopke, kot je URDG, status stalnega opazovalca, kar pomeni, da so takšna pravila in politike sprejeti na podlagi običajne prakse. Vendar pa členi Ustanovne listine Združenih narodov ne določajo nobenih določb o zastopanju ali glasovalnih pravicah in niso pravno zavezujoči za takšne sporazume, ki temeljijo na ICC.