Urad za pridobitev dobička je vsako imenovanje izvršnega direktorja, ki je povezano z ugodnostjo. Izraz se pojavlja v več nacionalnih ustavah, od katerih ima vsaka nekoliko drugačno definicijo. Vlade praviloma ne dovolijo, da bi bili člani zakonodajnega telesa tisti, ki opravljajo dobičkonosne funkcije, kar krepi vladno ločitev oblasti. V nasprotnem primeru bi lahko izvršilna oblast na zakonodajalca neupravičeno vplivala.
Nekateri prvi zakoni o dobičkah so bili napisani v Angliji v začetku osemnajstega stoletja. Zakon o poravnavi iz leta 1701 in Zakon o uniji iz leta 1707 navajata, da nihče, ki ima službo za dobiček ali kraljevo pokojnino, ne sme biti član skupnega doma. Takšen zakon ne obstaja za dom lordov. Čeprav je bila Anglija ena prvih držav, ki je to prepovedala, se zakona ne držijo več strogo. Nekaj položajev, ki nekoga še vedno diskvalificirajo iz službe v skupnem domu, je naštetih v zakonu o diskvalifikaciji parlamenta.
Ustava Združenih držav pravi, da nihče, ki opravlja dobičkonosno funkcijo, ne sme biti član kongresa, dokler ne odstopi s funkcije. Podobno kongresnik ne more sprejeti funkcije dobička, razen če odstopi iz kongresa. Ta zakon krepi zavore in ravnotežja, na katerih temelji vlada, kjer niti izvršilna, zakonodajna ali sodna veja nimajo več moči kot drugi dve veji.
Indijska ustava tudi prepoveduje članom katerega koli od domov indijskega parlamenta tistim, ki imajo to vrsto položaja, vendar ne opredeljuje službe za pridobivanje dobička. V 1950. letih prejšnjega stoletja je zakonodajalec sprejel Zakon o preprečevanju diskvalifikacije, zakon parlamenta, ki določa določene položaje, ki ne izpolnjujejo pogojev. Upoštevajo se tudi finančna korist, avtoriteta in vpliv delovnega mesta ter nadzornikov. Če položaj prejme samo nadomestilo za stroške, se običajno ne šteje za urad dobička.
Odločitve o tem, kaj se kvalificira kot služba za dobiček, so od leta 60 postavile pod vprašaj približno 2000 poslancev indijskega parlamenta, vključno z nekdanjo predsednico Indijskega nacionalnega kongresa Sonio Gandhi. Ustanovljen je bil skupni odbor, ki je preučil, ali naj različna mesta izločijo osebo iz zakonodajnega telesa. Ta odbor svetuje parlamentu o teh uradih, čeprav nekatere odločitve sprejemajo sodišča.