Upravljanje zdravil je spremljanje zdravil, ki jih bolnik jemlje, da potrdi, da upošteva režim zdravljenja, hkrati pa zagotavlja, da se bolnik izogiba potencialno nevarnim interakcijam z zdravili in drugim zapletom. To je še posebej pomembno za tiste, ki jemljejo veliko število zdravil za zdravljenje kroničnih bolezni in številnih bolezni. Jemanje več zdravil je znano kot polifarmacija in je še posebej pogosto pri starejših odraslih, saj je bolj verjetno, da bodo potrebovali zdravila za obvladovanje vrste kroničnih stanj.
Obstajajo številni vidiki upravljanja z zdravili, vsi pa so osredotočeni na zagotavljanje, da se zdravila uporabljajo ustrezno. Pomemben del je spremljanje vseh zdravil, ki jih bolnik trenutno uporablja. To lahko vključuje ustvarjanje natisnjenih seznamov, ki opisujejo zdravila, njihove odmerke in način njihove uporabe. Te sezname je mogoče hraniti v diagramih bolnikov in jih zagotoviti bolnikom, da jim pomagajo pri sledenju zdravil, ki jih uporabljajo, in razumevanju, zakaj so predpisana različna zdravila.
Ključno je tudi spremljanje dajanja zdravil. Zdravila je običajno treba jemati v določenih odmerkih v določenih intervalih. Manjkajoči odmerki ali nepravilni časovni odmerki lahko povzročijo zaplete. Za obvladovanje tega je mogoče uporabiti vse, od naprav, ki bolnikom izdajajo opomnike, naj vzamejo zdravila, do polnjenja etuijev tablet za bolnike in označevanja pokrova vsakega predelka, ki označuje, kdaj je treba vsebino vzeti.
Drugi del upravljanja z zdravili vključuje preverjanje škodljivih interakcij z zdravili in potrditev, da bolniki upoštevajo navodila za jemanje zdravil. To vključuje zagotavljanje, da bolniki, ki jemljejo zdravila z znanimi škodljivimi interakcijami, ne dobijo nasprotujočih si receptov. Vključuje tudi opominjanje bolnikov, ali je treba zdravila jemati s hrano ali ne, in opozarjanje na možne stranske učinke, kot so utrujenost, lakota ali spremenjena raven zavesti, ki bi lahko motila njihove dejavnosti.
Za pomoč pri upravljanju zdravil je mogoče uporabiti številne sisteme, od računalnikov v lekarni, ki spremljajo zgodovino predpisovanja receptov, da bi izdali opozorila, ko so predpisana nasprotujoča si zdravila, do vodenja podrobne evidence bolnikov, ki jih izvajalci zdravstvenih storitev uporabljajo pri pisanju receptov. Neposredno delo s pacienti običajno poveča skladnost z režimi zdravil, saj jim pokaže, kako in kdaj naj uporabljajo zdravila, in poudari, zakaj je skladnost pomembna. V ta proces sodelujejo tudi izvajalci oskrbe, ki potrjujejo, da bolniki prejemajo zdravila pravočasno in v pravilnih odmerkih.