Upravljanje pridelave pridelkov se nanaša na različne postopke, ki se uporabljajo za učinkovito pridelavo in spravilo pridelkov. Tak sistem upravljanja običajno vključuje premisleke v zvezi z izbiro pridelka za sajenje, pripravo zemljišča, kjer bo posevek posajen, uporabo gnojil in pesticidov ter druge prakse, katerih cilj je izboljšanje pridelka, kot je namakanje. Te prakse se lahko nekoliko razlikujejo glede na vrsto obravnavanega pridelka zaradi dejstva, da različne vrste pridelkov rastejo z različno hitrostjo in so izpostavljene različnim rastnim razmeram ter napadom žuželk in bolezni.
Eden od prvih premislekov pri upravljanju pridelave poljščin je določitev vrste pridelka, ki bo posajen na določenem zemljišču. Razlog, zakaj je to pomembno, je, ker različni pridelki zahtevajo posebne rastne pogoje, kar pomeni, da pridelki, ki dobro uspevajo na določenih vrstah tal, ne bodo uspevali, če se gojijo na drugih vrstah tal. Tudi podnebje igra pomembno vlogo pri rasti poljščin, saj narekuje vrsto pridelkov, ki jih je mogoče uspešno gojiti na različnih geografskih območjih. Po izbiri posevka in pripravi zemlje z obdelavo se posevek posadi v skladu s specifikacijami za sajenje takega pridelka, vključno z upoštevanjem pravilnega razmika med posameznimi rastlinami.
Da bi pridelki zelo dobro rasli, bo morda treba uporabiti kakšno obliko gnojila kot okrepitev hranil. Ta vidik upravljanja pridelave pridelkov je tudi tisti, ki zahteva natančno analizo vrste pridelka glede na vrsto gnojila, ki se lahko uporabi za ta posamezen pridelek. Razlog za to je, ker obstajajo posebna gnojila za različne pridelke in obstajajo posebne vrste, ki se lahko uporabljajo v različnih fazah rasti rastlin. Poleg uporabe gnojil je treba v upravljanje rastlinske pridelave vključiti tudi zatiranje škodljivcev. To bo zahtevalo uporabo pesticidov, ki so usmerjeni na določenega škodljivega organizma za določen pridelek.
Učinkovito upravljanje pridelave pridelkov zahteva tudi stalno odstranjevanje plevela z zemlje, saj se zelo hitro razmnožujejo in tekmujejo z zakonitimi pridelki. Drugi premisleki vključujejo prakso namakanja kot sredstva za zagotavljanje vlage, kadar je to težava. Del gospodarjenja s pridelkom bo tudi pravilna spravila takšnega pridelka in skladiščenje le-tega.