Upravljanje dostopa do omrežja je širok izraz, ki se uporablja za nadzor nad tem, kdo se lahko in ne more povezati z računalniškim omrežjem. Nekatera omrežja so nezaščitena in z njimi se lahko poveže kateri koli računalnik ali mobilna naprava. Vendar pa številna omrežja vsebujejo občutljive informacije ali omogočajo dostop do interneta in do njih lahko dostopajo samo določene naprave. V nekaterih primerih mora naprava, ki se poskuša povezati z omrežjem, izpolnjevati določene minimalne standarde, na primer zagon določenega operacijskega sistema ali preverjanje virusov, da se poveže. V drugih primerih mora uporabnik naprave za povezavo potrditi svojo identiteto z geslom ali drugim orodjem za digitalno identifikacijo.
Ljudje, ki upravljajo računalniška omrežja, uporabljajo tehnike upravljanja dostopa do omrežja iz več različnih razlogov. Naprava z zlonamernim računalniškim virusom, ki se poveže v omrežje, lahko potencialno okuži druge povezane računalnike. Če bi se nepooblaščeni uporabniki lahko povezali z omrežjem, bi lahko dostopali do informacij v omrežju, ki naj bi bile varne. Uporaba upravljanja dostopa do omrežja lahko zagotovi, da lahko do omrežja dostopajo samo nekateri pooblaščeni uporabniki. To zmanjšuje tveganje poškodb ali vdorov v omrežne računalnike.
Nekatere oblike upravljanja dostopa do omrežja lahko zagotavljajo različne stopnje dostopa do različnih računalnikov. Uporabnik ima lahko na primer popoln skrbniški dostop do vsega v omrežju ali pa ima lahko dostop le do določenih delov omrežja. Podobno nekatera omrežja omejujejo stopnjo dostopa do interneta, ki je odobrena nekaterim uporabnikom. Številne organizacije nekaterim ljudem omogočajo dostop samo do intraneta organizacije, medtem ko omejujejo popoln dostop do interneta tistim, ki ga potrebujejo.
Preverjanje identitete je ena najpogostejših in najpomembnejših strategij upravljanja dostopa do omrežja. Številna omrežja zahtevajo geslo, preden dovolijo dostop, tako da lahko omrežje uporabljajo samo tisti z geslom. Omrežje lahko, zlasti znotraj organizacij, zahteva prilagojeno uporabniško ime in geslo, ki se razlikujeta za vsakega uporabnika. S to metodo upravljanja dostopa do omrežja je mogoče nadzorovati raven nadzora, ki je dodeljena vsakemu uporabniku.
Običajno upravljanje dostopa do omrežja nadzoruje samo dostop do omrežja in ne moti uporabnika, potem ko je bil dostop odobren. Upravljanje omrežnega dostopa “po sprejemu” pa spremlja vedenje naprave po odobritvi dostopa. Dostop do omrežja je lahko omejen na podlagi uporabnikovih dejanj v omrežju namesto identitete uporabnika ali statusa naprave pred dostopom.