Upravljanje diskurza je sposobnost usmerjanja pisnega ali govornega pogovora v določeno smer. Nanaša se na to, koliko jezika se pojavlja, pa tudi na to, kako pomemben in koheziven je jezik. Čeprav upravljanje diskurza postavlja vprašanja svobode izražanja, je to običajno orodje, ki se uporablja v vsakdanjem pogovoru, poslovanju in akademikih.
Kot orodje se upravljanje diskurza opira na načelo, da sta jezik in diskurz neločljivo povezana. Jezik daje smer vsakemu diskurzu, ki se pojavi, pri čemer je razlaga jezika v veliki meri odvisna od kulturnih kontekstov. Z razumevanjem kulture in pridobivanjem nadzora nad jezikom lahko oseba nadzoruje, kako se diskurz nadaljuje.
Razprava je lahko napisana, na primer s pismi ali e-pošto, lahko pa se tudi izgovori, na primer s pogovorom. V obeh primerih je upravljanje diskurza koristno za preprečevanje ali odpravljanje motenj v komunikaciji. Oseba lahko na primer prosi drugo osebo, naj pojasni, kaj je mislila, da zmeda ne naredi pogovora neučinkovitega ali povzroči konflikt.
Navsezadnje sposobnost upravljanja diskurza omogoča osebi, da izvaja določeno stopnjo moči nad odzivi drugih. To pa lahko nadzoruje, kako se ljudje obnašajo. Ljudje, ki želijo upravljati enega ali več ljudi, se morajo pogosto naučiti nadzorovati, kaj je povedano ali napisano v določenem okolju. V zelo blagi obliki bi lahko upravljanje diskurza pomenilo fraziranje vprašanja, da bi izzvali določen odgovor. V hujših primerih lahko pomeni popolno delno ali popolno cenzuro.
Sposobnost upravljanja diskurza, da ustvari hierarhije moči in prepreči, da bi pisana ali izgovorjena beseda sprejela določeno smer, vzbuja nekatere pomisleke glede svobode izražanja. Vprašljiva je zlasti svoboda govora. V nekaterih državah zakoni zagotavljajo malo zaščite pred očitnim upravljanjem diskurza in cenzuro, če sploh sploh. V drugih državah so zakoni, ki zagotavljajo svobodo govora, prisotni, vendar se zaradi kulturnih ali okoljskih dejavnikov morda ne bodo izvajali v vsakem primeru. Primer je uslužbenka, ki ne pove, kako razburjena je zaradi svojega šefa, ker se boji maščevanja ali težjega urnika ali delovne obremenitve.
Dejanje vodenja diskurza se lahko pojavi v vsakdanjem pogovoru v zasebnem pogovoru, pa tudi v podjetjih in akademskih ustanovah. Podjetja se lahko na primer odločijo za uporabo besed s posebnimi konotacijami med odpuščanjem, da bi položaj podjetja izgledal manj obupan in ohranila moralo. V razredu je vodenje diskurza potrebno, da učence pripravimo do učnih procesov in pridejo do pravilnih odgovorov. V tem smislu upravljanje diskurza ni nujno slabo, saj je njegov namen zgraditi druge ali preprečiti tesnobo in kaos.