Kaj je upravičenec zapuščine?

Zapuščinski upravičenec je oseba, ki je imenovana v oporoki in ki jo pobere, ko je oporoka prebrana. Z drugimi besedami, zapuščinski upravičenec podeduje premoženje ali premoženje od pokojnika, ki je naredil oporoko. Upravičenec bo morda moral plačati davke ali druge pristojbine na dediščino, odvisno od državne zakonodaje in velikosti dediščine.

Ko oseba naredi oporoko, mora ta oseba razdeliti svoje premoženje in premoženje. Oseba, ki sestavlja oporoko, lahko imenuje enega ali več upravičencev, ki bodo pobrali ob njegovi smrti. Upravičenci so lahko družinski člani, dobrodelne ustanove, donacije ali kateri koli drug subjekt, ki mu želi oseba, ki piše oporoko, dati svoj denar.

Oseba, ki piše oporoko, imenuje izvršitelja zapuščine. Izvršitelj je lahko upravičenec ali neodvisna tretja oseba, kot je odvetnik. Izvršitelj je zadolžen za razdelitev premoženja posameznim upravičencem in nadzor nad narekom oporoke.

Ob smrti osebe, ki ima oporoko, vstopi oporoka v zapuščinski postopek. To je formalni pravni postopek, v katerem izvršitelj države razdeli premoženje. Sodišče bo morda moralo nadzorovati razdelitev premoženja, odvisno od velikosti zapuščine, ali je oporoka izpodbijana ali številnih drugih dejavnikov.

Branje oporoke, ki se običajno zgodi takoj po smrti, je na splošno prvo dejanje izvršitelja zapuščine. Branje oporoke se običajno opravi z vsakim prisotnim zapuščinskim upravičencem. Izvršitelj bo sporočil, kdo prejme katero premoženje.

Če je oporoka nesporna, bo zapuščinski upravičenec praviloma prejel razdelitev premoženja – premoženja, sredstev ali drugega – iz oporoke razmeroma hitro, ko sodišče podpiše zapuščinski postopek. Zapuščinski upravičenec potem postane lastnik premoženja in z njim lahko počne, kar hoče. Upravičenec bo moral plačati davke na dediščino na splošno v vsaki situaciji, razen če obstajajo posebne določbe o dediščini in načrtovanju premoženja, kot so skladi.

Če oseba ne naredi oporoke, se njeno premoženje ne razdeli skozi zapuščinski postopek. Namesto tega zakoni o zapuščini določajo, kdo bo prejel kateri del zapustnikovega premoženja. Oseba, ki deduje po zapuščini, ni zapuščinski upravičenec, saj oporoka ni šla v zapuščinski postopek, davki na dediščino pa so običajno višji.