Upnik je posameznik ali družba, ki je posodila nekaj vrednega drugemu posamezniku ali podjetju v pričakovanju poplačila pod določenimi pogoji. Z vidika zavarovanja in financ je upravičenec nekdo, ki prejme izplačilo ob določenem incidentu, pogosto smrti zavarovanca. Upravičenec upnika je torej upnik, ki je naveden kot dolžnikov upravičenec, najpogosteje na polici življenjskega zavarovanja ali skrbniškega sklada. Namen takšne ureditve je zagotoviti, da upnik prejme plačilo, in tudi zagotoviti, da dolžnikova družina ne bo obremenjena, če bi dolžnik umrl, ne da bi v celoti plačal svoj dolg.
Na splošno velja, da se upravičenec upnik plača pred upravičenci, ki niso upravičenci. To pomeni, da če je znesek ugodnosti večji od terjatve upnika, se preostali znesek ugodnosti razdeli med preostale upravičence v skladu s pogoji police ali sklada. Če pa je znesek dolga večji od zneska ugodnosti, se celotno ugodnost praviloma dodeli upniku.
Ko se to zgodi, je plačilo preostalega dolga odvisno od pogojev kreditne pogodbe med strankama. Pogosto se znesek ugodnosti šteje za plačilo v celoti upravičencu upniku. V nekaterih primerih pa se lahko preostali dolg bremeni dolžnikove zapuščine. Veliko takšnih dogovorov je sklenjenih s pogodbo tretje osebe, pogoji pa se razlikujejo od dogovora do sporazuma. Na nekaterih območjih lahko veljajo vladne ali bančne omejitve.
V nekaterih posebnih primerih pa se celoten znesek ugodnosti dodeli upniku, ne glede na stopnjo dolga. Pogost primer je tradicionalno hipotekarno življenjsko zavarovanje, pri katerem je hipotekarna družba upravičenec upnika. Ne glede na takratni trenutni znesek hipoteke se šteje, da je vplačana v celoti, če so izpolnjeni pogoji za izplačilo. To se običajno zgodi ob smrti imetnika police ali skrbnika, čeprav lahko veljajo dodatne kvalifikacije. Spremenjene različice hipotekarnega življenjskega zavarovanja poplačajo takrat trenutni hipotekarni dolg, preostanek pa se vrne imenovanim sekundarnim upravičencem.
Obstaja več finančnih razlogov za ustanovitev upravičenca upnika. Takšna ureditev lahko da na voljo kredit, ki sicer ne bi bil dostopen, ker služi kot jamstvo upniku, da bo dolg poplačan, tudi v primeru, da dolžnik umre, ne da bi zapustil dovolj veliko premoženje, da bi pokrilo dolgovani znesek. Takšna ureditev tudi druge dolžnikove upravičence osvobodi skrbi, zlasti na področjih, kjer se lahko posameznikovi dolgovi v primeru smrti prenesejo na zakonca ali otroke.