Znanstveni izraz “sila” se nanaša na interakcijo med dvema ali več predmeti. Teoretično bi lahko besedno zvezo “uporabljena sila” uporabili za katero koli silo, vendar se običajno uporablja, ko govorimo o kontaktni sili med osebo in predmetom. Na primer, če vzamete knjigo v roke, bi bila uporabljena sila sila, ki zagotavlja pospešek navzgor s strani osebe.
Obstajata dve široki kategoriji sil: tiste, ki delujejo na daljavo, in tiste, ki delujejo zaradi stika med dvema objektoma. Ker narava uporabljene sile določa, da jo povzroči oseba, je v večini primerov kontaktna sila. Pri tem pa obstajajo izjeme, kot je gravitacijska interakcija med človekom in predmetom, čeprav je to skoraj vedno zanemarljivo.
Uporabljene sile je pogosto težko izračunati, ker jih običajno najdemo v povezavi z drugimi silami. Edina izjema od tega bi bila, če sila deluje v vakuumu, pri čemer nobeno telo ne izvaja gravitacijske sile. Uporabna fizika sil se običajno osredotoča na iskanje skupne rezultantne sile, ki deluje na predmet, namesto na ločevanje komponent sile. To je uporabno, ker je naknadno gibanje predmeta odvisno samo od smeri in moči nastale sile.
Pri izračunu prihodnjega gibanja predmeta uporabljene sile niso niti edini niti najpomembnejši. Vse sile se merijo v Newtonih in celotno gibanje ni odvisno od vira sile, temveč le od smeri in moči. Iz tega razloga ni univerzalne formule uporabljenih sil. Pri izračunu uporabljene sile bo enačba uporabljene sile odvisna od situacije. Če pa so podane druge spremenljivke, kot sta masa in pospešek, se lahko uporabljena sila izračuna z uporabo standardne enačbe F=MxA – M se nanaša na maso pospeševalnega predmeta in A je pospešek.
V mnogih primerih bo obstajala nasprotna sila, ki deluje proti sili, ki jo uporablja oseba. Trenje, na primer, običajno deluje v nasprotni smeri. Če se izračun rezultantne sile izvaja z uporabo uporabljene sile, je treba v izračun vključiti trenje. V drugih situacijah lahko gravitacija ali zračni upor nasprotujeta uporabljenim silam. Zato, ko človek izvaja silo, se na predmetu opravi količina dela, ki je enaka pridobljeni energiji.