Peč navzgor je ogrevalna naprava, ki črpa zrak iz blizu nivoja tal v stavbi, ga segreva in nato odvaja segret zrak skozi odzračevalni ali plenum na vrhu stroja. Ogret zrak se nato dovaja v kanale, ki ga porazdelijo po zgradbi. Ta vrsta peči je uporabna za namestitev pod območjem, ki ga je treba ogrevati.
Topel zrak je lažji od hladnega zraka, zato se nagiba k dvigu. Nasprotno hladnejši zrak se nagiba k potopitvi. Peč navzgor izkorišča te osnovne zakone narave. Ko se krožeči zrak v zaprtih prostorih ohlaja in potopi pod lažji topel zrak, išče najnižjo raven konstrukcije – klet. Če je dovod gornje peči blizu kletnega nadstropja, bo ta dobro oskrbovan z najhladnejšim zrakom v stavbi.
Težki, hladen zrak se vpije v gornjo peč in segreje – bodisi s plinskim ali oljnim gorilnikom; električna tuljava, podobna toasterju; ali votlo tuljavo, ki vsebuje toplo, krožečo tekočino. Ne glede na način ogrevanja se segret zrak dviga skozi peč, v kanale in nato naprej v prostore po zgradbi. Nekateri ogrevalni sistemi so zasnovani tako, da se zanašajo samo na težnjo toplega zraka, da se dvigne, da bi krožil toploto. Te so znane kot peči z naravno konvekcijo in lahko prihranijo denar pri stroških energije, če ne uporabljajo električnega ventilatorja za premikanje segretega zraka.
Večina sodobnih peči navzgor zahteva vgrajen ventilator za kroženje segretega zraka. Ti sistemi s prisilno ali prisilno konvekcijo lahko razporedijo zrak skozi dolge kanale in dosežejo prostore, ki jih naravna konvekcija ne more doseči. Peč s prisilnim pretokom zraka se tudi veliko hitreje odzove na klic po toploti, ko je termostat vklopljen.
Smer zraka navzgor, ki kroži skozi peč, naredi peč navzgor. Za primerjavo, peči prihajajo tudi v navzdolnji in vodoravni izvedbi. Peč navzdol je najbolj primerna za namestitev na podstrešju ali strehi, vodoravna peč pa je primerna za dom na ranču ali enonadstropno zgradbo. Izbira ene konfiguracije pred drugo je odvisna od tega, kateri tip bo v določeni namestitvi deloval najučinkoviteje.