Umetna selekcija je znanstveni izraz, ki se uporablja za opis vzreje rastlin in živali za zaželene lastnosti in ne nujno tiste, ki bi potomcem omogočile boljše preživetje v naravi. Poznana je tudi kot selektivna vzreja in nenaravna selekcija. Postopek se lahko šteje za protipozo naravne selekcije.
Postopek umetne selekcije je relativno enostaven za izvedbo. Določena rastlina ali žival je izbrana, ker ima posebno dedno genetsko lastnost, ki si jo želi žlahtnitelj. Rastlina ali žival se nato vzreja z drugo svojo vrsto s podobno lastnostjo, kar ima za posledico potomce z večjim potencialom za izkazovanje specifične lastnosti. Ta cikel se lahko ponavlja s potomci, dokler specifična lastnost ni dosežena na želeni ravni.
Samooplodni potomci so ena od možnih nevarnosti prevelike umetne selekcije. Nekatere lastnosti so tako redke, da lahko obstajajo le v eni ali dveh družinskih linijah. Če je lastnost recesivna, bo morda treba dva člana iste linije (sorodnike) vzrejati skupaj, da bo lastnost vidna (izražena). Pri živalih lahko to povzroči genetske okvare in druge resne težave.
Rezultate umetne selekcije je enostavno videti. Cikel udomačevanja psov (psov), ki jih vzrejajo njihovi lastniki, da bi poudarili manj agresivne lastnosti, se je nadaljeval že tisoče let in je povzročil na stotine različnih pasem, ki skoraj nič ne spominjajo na svoje prednike sivih volkov. Govedo molznice se redijo v upanju, da bodo proizvedle več mleka, vendar nekatere linije zdaj trpijo zaradi povečanih okužb in težav s plodnostjo. Perzijske mačke, ki so vzrejene za izjemno ravne obraze, pogosto razvijejo težave z dihali in imajo lahko težave s prehranjevanjem. Vse naštete lastnosti, za katere so vzrejene, živalim ne pomagajo pri preživetju v naravi, ampak jih naredijo bolj zaželene za lastnike.
Charles Darwin je v svoji knjigi O izvoru vrst dvakrat uporabil izraz umetna selekcija. V prvi referenci je pisal o zapletenih in lepih stvareh, za katere verjame, da jih lahko ljudje ustvarijo skozi proces. V drugi referenci je z izrazom opisal razloge za razlike v pasmah živali v državah z različnimi stopnjami razvoja. Darwin pa v svoji knjigi tega izraza ni jasno opredelil.