Ultrazvočno testiranje je uporaba visokofrekvenčnega zvoka za pregledovanje materialov. Frekvenca zvoka se običajno giblje od 5 MHz do 25 MHz, kar je precej nad tisto, kar človek sliši. Visokofrekvenčni zvok se uporablja, ker lahko brez težav prodre v večino materialov, kar omogoča izvajanje neporušnega testiranja. Običajno se uporablja za iskanje razpok, merjenje globine materiala in preverjanje korozije in nepopolnosti.
Ultrazvočni test deluje tako, da se zvok odbija od predmeta in interpretira nastali odmev. Prehaja skozi material, dokler zvočni valovi ne naletijo na nepravilnost. Operaterji to običajno označujejo kot »prekinitev«. Z analizo diskontinuitete lahko operater ugotovi, ali je v materialu napaka.
Debelina materialov, kot so kovine, keramika in plastika, se lahko izmeri z ultrazvočnim testiranjem. Ultrazvočno testiranje debeline se v glavnem opravi z izračunom časa, ki je potreben, da se zvok odbije od dna materiala. Različni materiali običajno odbijajo zvok z različno hitrostjo. Z merjenjem spremembe v času, ki je potreben, da se zvok odbije, lahko operater izmeri debelino vsakega materiala na večplastni površini.
Obstaja več vrst opreme za ultrazvočno testiranje, odvisno od zahtevane uporabe. Izbira opreme je običajno odvisna od temperature materiala, debeline, geometrije in obrata faze. Ultrazvočna testna oprema ima običajno tri komponente: pretvornik, spojni element in slikovni sistem. Tehnik upravlja opremo za ultrazvočno testiranje tako, da ročno premika sondo po površini predmeta, ki se testira, in interpretira nastale podatke.
Pretvornik ali sonda proizvaja in sprejema zvok. Običajno pretvornik pošilja zvok v ravnem ali kotnem žarku. Pretvorniki ravnega snopa se pogosteje uporabljajo kot pretvorniki kotnih žarkov, ki se pogosto uporabljajo za ultrazvočno testiranje zvarov.
Na preizkušeno površino se nanese spojna snov, ki deluje kot medij med pretvornikom in površino. Njegov glavni namen je prenos zvoka na površino. Prav tako poveča natančnost s preprečevanjem izgube zvočnih valov. Couplants so pogosto izdelani iz gela ali paste. Voda pa se pogosto uporablja kot spojna snov pri uporabi potopnega pretvornika.
Podatke iz testa je mogoče prebrati s slikovnim sistemom. Sistem za slikanje običajno vsebuje krmilnike in procesor. V nekateri prenosni opremi je pretvornik vgrajen tudi v slikovni sistem.