Ulnarni živec je živec, ki poteka po dolžini roke, začne se v brahialnem pleksusu in konča v mezincu in prstancu. Živci so vrvične strukture v telesu, ki oddajajo signale med živčnim sistemom in drugimi organi, tako da lahko telo zazna in reagira na dražljaje, kot sta pritisk ali temperatura. Po funkciji so razdeljeni v dve skupini: senzorično ali aferentno skupino in motorično ali eferentno skupino. Ulnarni živec zagotavlja tako občutek kot gibanje.
Ulnarni živec izvira iz medialne vrvice brahialnega pleksusa, živčne skupine v bližini rame in potuje navzdol po notranji roki vzdolž nadlahtnice, kosti nadlakti. Ulnarni živec nato preide skozi kubitalni tunel v komolcu, zgibni sklep med nadlaketjo in podlakti. Tukaj si živec zasluži slavo kot vzrok za bolečino, ki jo čutimo, ko človek zadene smešno kost. Nekaj centimetrov mimo komolca je ulnarni živec nezaščiten s kostjo ali mišico, zaradi česar je izpostavljen poškodbam, ki povzročajo nenavaden, boleč občutek ob udarcu komolca.
Za komolcem prehaja ulnarni živec pod flexor carpi ulnaris, mišico podlakti, in poteka vzdolž ulne, po kateri je dobil ime. Ulna je ena od dveh kosti v podlakti, ki se konča na zapestju na strani mezinca. Ulnarni živec potuje vzdolž ulnarne arterije in inervira flexor carpi ulnaris in polovico flexor digitorum profundus, drugo mišico podlakti. Inervirati pomeni oskrbeti tkivo z živci in s tem občutkom ali gibanjem. V podlakti se ulnarni živec odcepi na mišične veje, hrbtno vejo in palmarno vejo, da inervira različne dele roke in dlani.
Živec nato preide med pisiformno in hamate kostjo zapestja in v dlan skozi Guyonov kanal. Tu se ulnarni živec ponovno loči na površinsko in globoko vejo. Veje dajejo občutek in gibanje dlani do mezinaste strani dlani ter mezinca in polovice prstanca.
Ukleščenost ulnarja je dokaj pogosto stanje, pri katerem se živec stisne ali stisne. To se običajno pojavi v komolcu, kar povzroči sindrom kubitalnega kanala, lahko pa se pojavi tudi v zapestju, kjer se imenuje stenoza Guyonovega kanala. Bolnik s sindromom kubitalnega kanala lahko doživi dolgotrajen občutek udarca v smešno kost, s simptomi otrplosti in mravljinčenja v mezincu, prstancu in zadnji strani te polovice roke. Stanje običajno napreduje, tako da simptomi trajajo dlje časa. V poznih fazah lahko bolnik doživi zvijanje mezinca in prstanca, imenovanega ulnarni krempelj.
Če pride do stiskanja na zapestju, je lahko ulnarni krempelj hujši, vendar bo zadnji del roke ohranil normalen občutek. Sindrom kubitalnega kanala in stenozo Guyonovega kanala je mogoče pogosto pozdraviti s spremembo položaja spanja, izogibanjem držanju roke v enem položaju dalj časa in izboljšanjem drže. Če je osnovni vzrok v nenormalnosti ali bolezni v zapestju, komolcu, brahialnem pleksusu ali hrbtenici, se lahko stanje zdravi s kirurškim posegom. Kompresije ulnarnega živca ne smemo zamenjevati s sindromom karpalnega kanala, ki je posledica stiskanja medianega živca in povzroči odrevenelost ali mravljinčenje v palcu, kazalcu, srednjem in polovici prstanca.