Metodologija poučevanja je v bistvu način, na katerega se učitelj odloči razložiti ali poučevati snov učencem, da se lahko naučijo snovi. Obstaja veliko različnih metodologij, ki jih lahko uporablja učitelj, izbrane metode pa so pogosto odvisne od izobraževalne filozofije in preferenc učitelja. Prav tako ni nenavadno, da učitelj uporabi več metod v eni lekciji ali v teku več lekcij. Metodologija poučevanja lahko vključuje uporabo predavanj, skupinskih ali manjših skupinskih razprav in sodelovanje študentov kot učiteljev za svoje vrstnike.
Pomembno je razumeti, da metodologija poučevanja ni enaka izobraževalni filozofiji za učitelja, čeprav sta pogosto lahko povezana. Filozofija, ki jo izbere učitelj, običajno nakazuje, kako učitelj verjame, da se lahko učenci najbolje naučijo nove snovi, in načine, na katere bi morali učenci in učitelji komunicirati in medsebojno delovati v razredu. Ta filozofija pogosto vpliva na odločitve, ki jih lahko sprejme učitelj glede tega, katero metodologijo poučevanja ali metodologije se odloči uporabljati, vendar niso nujno neposredno povezane. Učitelji se običajno skupaj sklicujejo na svoje najljubše učne metode in filozofije, da drugim učiteljem ali študentom omogočijo razumevanje njihovega pristopa k izobraževanju.
Medtem ko lahko učitelj uporablja številne različne metodologije, se ena običajna in tradicionalna metoda poučevanja pogosto imenuje predavanje ali razlaga. To je v bistvu pristop k izobraževanju, ki učitelja obravnava kot strokovnjaka za določeno temo in študentom posreduje informacije, od katerih se pričakuje, da absorbirajo in razumejo snov. Ta metodologija poučevanja je v zadnjih letih izgubila naklonjenost številnim inštruktorjem, ki jo včasih posmehljivo imenujejo pristop »modrec na odru«. Tudi tisti učitelji, ki to metodo še vedno uporabljajo, jo pogosto dopolnjujejo z drugimi metodologijami.
Nekatere vse bolj priljubljene metodologije se osredotočajo na pomen študenta v učnem procesu. Ena takih metod poučevanja uporablja skupinske razprave s celotno učilnico ali manjše skupinske razprave s številnimi majhnimi skupinami hkrati. Študente spodbujamo, da prevzamejo odgovornost za svoje izobraževanje in so aktivni udeleženci v učnem procesu.
To je mogoče uporabiti tudi z metodologijo poučevanja, v kateri učenci prevzamejo vlogo učitelja in poučujejo druge učence v razredu. Razpravam v majhnih skupinah, na primer, pogosto sledijo večje skupinske razprave, v katerih vsaka skupina preostalemu razredu predstavi, kaj se je naučila ali razpravljala. Podobno se lahko posameznim študentom zadolži, da raziščejo določen predmet in nato poučujejo to snov drugim študentom v razredu.