Dejanski donos obveznice upošteva združevanje. Seštevna plačila obresti omogočajo višji donos oziroma obrestno mero, ker se plačila reinvestirajo v znesek obveznice, ki ustvarja obresti. Efektivna donosnost je letna obrestna mera, ki jo je mogoče priročno uporabiti za primerjavo obveznic z različnimi časovnimi obdobji med plačili obresti. Vendar to ne velja za vse obveznice, ker reinvestiranje obresti ni vedno dovoljeno.
Obveznica je oblika dolžniškega zavarovanja med izdajateljem in imetnikom. Izdajatelj si izposoja denar in plačuje redne obresti za privilegij izposojanja. Imetnik posoja denar in pobira obresti za nevšečnosti posojanja. Pogoji obveznice določajo različne podrobnosti dolga, kot so znesek, ki ga je treba izposoditi, skupni čas izposoje in obrestna mera. Drug pomemben izraz obveznice je, kako pogosto se plačajo obresti, ali se ta plačila ponovno vložijo v obveznico.
Ko pride do ponovnega vlaganja, plačila obresti postanejo del denarja, ki se dolguje imetniku in so predmet obrestne mere. Pogosteje ko se obresti zapletajo, več obresti se bo ustvarilo. Z drugimi besedami, krajša obdobja med plačili obresti bodo povzročila več obresti. Možno je, da se obresti nenehno obračunavajo, vendar se ta praksa redko uporablja za obveznice. Namesto tega obveznice pogosto ponujajo plačila obresti dvakrat letno.
Čeprav se lahko časovna obdobja med izplačili obresti razlikujejo, je pogosto primerno primerjati obveznice glede na njihovo letno obrestno mero. Tu je lahko koristen učinkovit donos. Brez izračuna efektivnega donosa je težko upoštevati učinek ponovnega vlaganja.
Učinkovit donos je mogoče najti z naslednjo formulo:
[1+(i/n)]n – 1
V tej enačbi je i prvotna letna obrestna mera, n pa število plačil na leto. Dejanski donos bo na splošno nekoliko višji od prvotnega. Je natančnejše merilo obrestne mere obveznice, ki ima lahko pomemben učinek na dolgi rok.
Reinvestiranje plačil obresti ni vedno dovoljeno v obveznici. Vrednost obveznice je močno odvisna od prihodnjih stopenj inflacije, ki je ni mogoče v celoti napovedati. Zlasti bo imetnik obveznice naklonjen padajoči stopnji inflacije. To je zato, ker bodo imela plačila obresti večjo kupno moč v okolju z nižjo inflacijo. Če torej izdajatelj sumi, da se bo stopnja inflacije znižala, je morda previden pri izdaji obveznice z reinvestiranjem pod pogoji.