Kot že ime pove, je učenje, ki ga vodijo otroci, vrsta izobraževanja, ki jo vodi otrok. To se običajno doseže v okolju domače šole, čeprav ga je mogoče uporabiti tudi v bolj tradicionalnem okolju. S tem načinom učenja je otroku dovoljeno, da določi, kaj se bo naučil in kdaj se bo tega naučil. Morda mu je celo dovoljeno, da izbere svoje gradivo za učenje, kot so knjige, izobraževalni dodatki, človeški viri ali naravni svet na splošno.
Čeprav je učenje, ki ga vodijo otroci, kategorizirano kot šolanje na domu, se bolje ujema z nešolanjem. Unschooling skuša pobegniti od tradicionalnih metod poučevanja in učenja ter otrokom omogočiti, da se učijo iz vsakdanjih stvari. Ta slog upošteva otrokove interese in želje pri izbiri predmetov za učenje in metod učenja. V takšnih učnih okoljih otrok ni prisiljen ali prisiljen k učenju. Namesto tega si starši prizadevajo slediti zgledu svojih otrok, zagotavljajo podporo, vire in navodila v skladu z željami svojih otrok.
Predpostavka je, da se otroci najbolje učijo in dvignejo svoj polni potencial, ko jim je dovoljeno voditi pot in raziskati predmete, ko se počutijo pripravljeni. Zagovorniki pogosto trdijo, da lahko tradicionalno izobraževanje dejansko zatliši otrokovo zanimanje za svet okoli njega in ga spodbudi, da se nauči preprosto opravljati teste. Ko je testiranje končano, trdijo, otroci pozabijo veliko tega, kar so se naučili, ker jih sploh ni zanimalo.
Nasprotniki se sprašujejo, ali se bodo otroci naučili stvari, ki jih morajo vedeti, ko bodo prepuščeni sami sebi. Trdijo, da lahko otroci v učnih okoljih, ki jih vodijo otroci, nekatere stvari zamudijo preprosto zato, ker jih ne zanimajo. Poleg tega nasprotniki pogosto trdijo, da se otroci v takšnih okoljih ne naučijo komunicirati z vrstniki in delovati v strukturiranem okolju.
Pomembno je omeniti, da se večina družin, ki izvajajo ta učni stil, trdo trudijo ustvariti izobraževalno bogata okolja za svoje otroke. Nekateri starši se odločijo, da bodo zagotovili malo strukture, drugi pa si prizadevajo zagotoviti organizacijo ob ohranjanju okolja, ki ga vodijo otroci. Običajno nudijo obilo knjig in virov za učenje, veliko pa izbere igre, ki so zabavne in poučne ter poskrbijo, da imajo njihovi otroci vedno nekaj poučnega pri roki. Družine, ki se šolajo na domu, pogosto omejujejo uporabo televizije ali pa se ji v celoti izogibajo, saj verjamejo, da bodo njihovi otroci raziskovali več, če ne bodo prevzeti v gledanje televizije.