Tržni mehanizem je ekonomski izraz, ki se nanaša na način, na katerega potrošniki in proizvajalci končno določajo ceno proizvedenega blaga. Proizvajalci se bodo na to, koliko blaga kupili potrošniki, odzvali z določitvijo cene, potrošniki pa se bodo nato odzvali na to ceno. Ta proces je vezan na zakone ponudbe in povpraševanja, tržni mehanizem pa pomaga zagotoviti ravnotežno točko, pri kateri cena vzdržuje obe strani. Vlade lahko včasih poskušajo vplivati na gospodarski proces, da bi poskušale spodbuditi trg v določeni smeri in s tem prekiniti mehanizem.
Ekonomisti nenehno poskušajo ovrednotiti nakupovalne in prodajne navade v določeni družbi. S preučevanjem teh navad v manjšem obsegu menijo, da lahko sklepajo o gospodarskih praksah v večjem obsegu, kot je gospodarstvo celotne države. Nekateri ekonomisti menijo, da trg včasih potrebuje zunanjo stimulacijo, da lahko deluje učinkovito. Drugi menijo, da tržni mehanizem na koncu zagotavlja najučinkovitejši model za proizvodnjo in potrošnjo družbe.
Kot primer delovanja tržnega mehanizma si predstavljajte, da podjetje v Združenih državah proizvaja serijo 20 pripomočkov in se odloči za ceno 100 ameriških dolarjev (USD). Ko pride izdelek na trg, se proda le pet. Podjetje se odzove tako, da ceno zniža na 50 USD, preostalih 15 pa se hitro proda. Kot odgovor podjetje dvigne ceno na 75 USD, prodaja pa začne odražati ravni proizvodnje.
V tem primeru se je tržni mehanizem odločil, da je cena 75 USD točka ravnotežja ali ravnovesje, pri katerem se združita potrošnja in proizvodnja. Podjetje je znižalo cene, da bi spodbudilo nakupe, nato pa zvišalo cene, ko se je ponovno spodbudila proizvodnja. Te sile delujejo v ravnotežju med seboj v tem, kar ekonomisti imenujejo zakon ponudbe in povpraševanja. Prosti trgi delujejo na ta način, brez zunanje stimulacije.
V vsakem trenutku, ko se poskusi zunanje ekonomske stimulacije, tržni mehanizem preneha biti odločilni dejavnik pri potrošnji, proizvodnji in ceni. Ob določenih priložnostih lahko vlade poskušajo posredovati na prostih trgih, morda s trgovinskimi sporazumi, manipuliranjem obrestnih mer ali sprejemanjem zakonov, ki se nanašajo na plače. Zagovorniki teh ukrepov menijo, da gospodarstva včasih potrebujejo nekakšno zunanjo spodbudo za delovanje na najvišji ravni. Nasprotno pa zagovorniki prostega trga verjamejo, da bo trg sam dosegel končno učinkovitost.