Trženje na družbenih omrežjih vključuje promocijo izdelkov, storitev ali vsebin z uporabo oblike sodelovanja internetnih družbenih medijev, ki so običajno dostopni na spletu ali po telefonu. Strategije trženja družbenih medijev običajno združujejo elemente socialnih vmesnikov, tehnologije ter konstrukcije besed in podob. Večina oblik trženja na družbenih omrežjih je namenjena uporabnikom interneta, ki se ukvarjajo s skupnim dejanjem, kot je ustvarjanje uporabniških profilov, sestavljanje omrežij prijateljev, znancev ali poslovnih povezav ali pregledovanje in ocenjevanje spletnih vsebin. Glasbena skupina lahko na primer objavi stran oboževalcev na spletnem mestu družbenih omrežij, da bi promovirala svoje albume in urnik koncertnih turnej.
Uporaba omrežij družbenih medijev, ki vključujejo spletne skupnosti, kot so Twitter, Facebook ali LinkedIn, je eden najpogostejših načinov trženja družbenih medijev. Medijski tržniki lahko uporabljajo tudi spletna mesta s socialnimi zaznamki, forume, bloge in spletna mesta za preglede ali ocene. Poleg tega je promocijo družbenih medijev mogoče izvajati prek zbiralnikov novic, virtualnih 3D omrežij in spletnih mest za skupno rabo družbenih medijev, kot so spletna mesta, ki omogočajo izmenjavo fotografij, videoposnetkov in glasbe.
Podjetja lahko uporabljajo taktike razvoja družbenih medijev in trženja, da dosežejo svoje odnose z javnostmi in cilje prodaje izdelkov. Običajno politika družbenih medijev podjetja vključuje promocijo svojega spletnega mesta ali poslovnih linij prek kanalov družbenih medijev kot del splošne oglaševalske strategije podjetja. Podjetje lahko na primer sponzorira svojo stran ali stran za eno od svojih blagovnih znamk na spletnem družbenem omrežju, ki podpornikom podjetja omogoča, da postanejo oboževalci podjetja ali njegovih blagovnih znamk.
Ko gre za oglaševanje, se trženje družbenih medijev razlikuje od tradicionalnih oglaševalskih formatov, kot so televizijski oglasi ali oglasi v revijah. Običajno tržniki družbenih medijev ne vsiljujejo oglasov svoji ciljni publiki. Namesto tega se z uporabo družbenega medija osredotočajo na razvoj interaktivnega dialoga z občinstvom. Na splošno imajo oglaševalci, ki uporabljajo trženje na družbenih omrežjih, manj nadzora, ker vsebino objavljajo predvsem uporabniki spletnega mesta in ne zaposleni pri oglaševalcu. Oglaševalci običajno izvedejo raziskave družbenih medijev, preden izberejo medij, ki je najboljši za njihove izdelke, storitve ali vsebino.
Za politike postaja trženje družbenih medijev vse pomembnejše orodje. Politik lahko na primer ustvari blog, ki svojim sledilcem omogoča objavo komentarjev, povezav in druge vsebine. Politika družbenih medijev vključuje uporabo omrežij ali spletnih mest družbenih medijev kot prizorišča za razpravo o političnih vprašanjih ali kritiziranje političnih kandidatov. Nekatera od teh omrežij in spletnih mest vključujejo politično preverjanje dejstev.
SmartAsset.