Trohajski tetrameter je vrsta metrične strukture, ki se včasih uporablja v poeziji, ki označuje pesem, napisano z osmimi zlogi na vrstico, ki so strukturirani kot poudarjeni in nenaglašeni pari. Beseda “tetrameter” označuje meter te posebne vrste pesmi, v tem primeru je pesem napisana kot vrstice, od katerih vsaka vsebuje štiri noge, in vsaka noga je relativno poljubna delitev zlogov. Ta delitev je določena z besedo “trohaik”, ki se nanaša na določeno vrsto razporeditve, pri kateri vsaka noga vsebuje dva zloga, pri čemer je prvi poudarjen in drugi nenaglašen.
Podobno kot druge vrste metričnih oznak je tudi trohaični tetrameter dokaj enostavno prepoznati in uporabiti, čeprav lahko nadaljnja uporaba pri daljšem delu postane težavna. Osnovna struktura te vrste merilnika se začne z drugo besedo v imenu, “tetrameter”. Tetrameter katere koli vrste se nanaša na določen meter, v katerem je vsaka vrstica pesmi napisana s štirimi stopali, pri čemer vsaka noga temelji na ločevanju zlogov, ki jih je mogoče razdeliti neodvisno od vrstnega reda besed. To pomeni, da ima pesem, napisana v trohajskem tetrametru, štiri stope na vrstico, medtem ko bi pesem, napisana v trohajskem pentametru, imela pet čevljev na vrstico.
Vsako od teh stopal v trohaičnem tetrametru je nato zapisano kot en sam »trohej«, od tod beseda »trohej«. Trohej je struktura, podobna jambu, ki jo najdemo v jambskih metrih, saj je sestavljen iz dveh zlogov. Ker ima vsaka noga v pesmi, napisani v trohajskem tetrametru, dva zloga, vsaka vrstica pa štiri noge, potem ima vsaka vrstica te vrste pesmi skupaj osem zlogov. Medtem ko ima jamb nenaglašeni in nato poudarjeni zlog, ima trohej naglašeni nato nenaglašeni zlog.
Primer linije trohaičnega tetrametra bi lahko bil »Človeštvo, drzno in pogumno, čeprav kratkotrajno«. V tem primeru bi lahko naglašeni in nenaglašeni zlogi razdelili in označili kot »ČLOVEŠKA vrsta // DRZKA in // POgumna, čeprav //KRATKO živela«. Zadnjo nogo v tem primeru bi lahko prebrali kot dva poudarjena zloga, »KRATKO ŽIVLJEN«, odvisno od preferenc bralca, zaradi česar bi bil spondija in ne trohej. Ta vrsta variacije znotraj trohaičnega tetrametra je precej pogosta, zlasti pri daljših delih, in preprečuje, da bi celotna pesem ali pisno delo postalo monotono.