Kaj je trgovinska ovira?

Trgovinske ovire so omejitve, ki ovirajo motivacijo za sodelovanje pri uvozu ali izvozu blaga. Najpogostejši primeri trgovinskih ovir so gospodarske ovire, ki jih je uvedla vlada, kot so carine ali kvote. Glede na vrsto uvedene trgovinske ovire se lahko različne industrije odvračajo od prodaje svojih izdelkov in storitev na mednarodnih trgih ali se vzdržijo nakupa mednarodnih izdelkov za prodajo znotraj države.

Trgovinska ovira običajno ustvari neko vrsto finančnega bremena, ki dvigne stroške izvoza ali pomembnega blaga. Na primer, uvozna carina bi podjetja odvrnila od izbire blaga, proizvedenega zunaj države, hkrati pa bi povečala možnosti za prodajo doma proizvedenega blaga. Hkrati bi lahko uvedba kvote za število blaga in storitev, ki se lahko izvozijo, spodbudila podjetja, da gojijo povečano bazo potrošnikov v državi in ​​tako zadržijo več potrošniških dolarjev v gospodarstvu države.

Čeprav se trgovinska ovira na prvi pogled morda zdi negativna, mnoge države uvedejo nekakšen nadzor menjave, da bi poskušale ustvariti trgovinsko bilanco. To pomeni, da se lahko uporabijo carine in kvote za strukturiranje ravnovesja med uvozom in izvozom, tako da ima država največ koristi od vsakega trgovinskega ukrepa. Ker je svetovna trgovina danes običajna, lahko trgovinska ovira deluje kot regulativni ukrep, ki bo preprečil, da bi gospodarstvo katere koli države postalo preveč odvisno od domačega ali mednarodnega poslovanja. Današnji cilj je vzpostaviti pravično ravnovesje v svetovni trgovini, ki je pozitivno za vsako državo, hkrati pa koristi celotnemu svetovnemu gospodarstvu.

Poleg tarif in kvot obstaja še ena skupina strategij trgovinskih ovir, ki so znane kot netarifne ovire. To so pogosto začasne odredbe, katerih cilj je popraviti naraščajočo stopnjo brezposelnosti ali začasno uvesti sankcije v obdobju političnega spora med eno ali več državami. Netarifna trgovinska ovira se lahko uvede kot protest proti tarifi ali kvoti, ki jo je določila druga država, ali preprosto kot ukrep za zaščito domače industrije v obdobju, ko naravna nesreča ali kakšen drug nepredviden dejavnik grozi, da bo spodkopal poslovno infrastrukturo znotraj država.