Neodvisni logistični ponudnik (3PL) je podjetje, s katerim se lahko sklene pogodba za upravljanje celotne ali dela dobavne verige organizacije. Ta vrsta ponudnika je lahko odgovorna za upravljanje prevoza, skladiščenja, pakiranja in distribucije končnega blaga ali pa je odgovorna za upravljanje kombinacije teh funkcij. Lahko so lastniki sredstev, ki jih usklajujejo, kot so tovornjaki ali skladišča, ali pa tudi ne. Mnoga podjetja imajo lastne logistične ekipe in vire, vendar je včasih stroškovno učinkoviteje zaposliti neodvisnega ponudnika logistike za ravnanje z deli dobavne verige.
Na splošno lahko večino ali vse dele dobavne verige podpira velik zunanji logistični ponudnik. Paketi storitev, ki jih ponujajo ti ponudniki, so običajno prilagodljivi in jih je mogoče prilagoditi zahtevam določenega trga ali organizacije. Podjetje običajno ni dolžno uporabljati vseh ponujenih storitev 3PL, lahko pa ga s popusti ali drugimi promocijami spodbudimo k širši uporabi svojih storitev.
3PL lahko primerjamo s tremi drugimi kategorijami ponudnikov logistike: prvi (1PL), drugi (2PL) in četrti ponudniki (4PL). 1PL je podjetje ali eden od njegovih partnerjev v dobavni verigi, ki se ukvarja s svojimi logističnimi nalogami in ne izvaja zunanjih izvajalcev. 2PL ima v lasti sredstva, ki jih uporablja za zagotavljanje storitev za drugo podjetje, kot je kurirska služba, ki za prevoz blaga uporablja lastne tovornjake, vlake, ladje ali letala. Določujoča značilnost 4PL je, da ponuja svetovalne storitve, ki lahko pomagajo managerjem pri učinkovitejšem upravljanju lastne logistike. Za razliko od 1PL mora neodvisni logistični ponudnik služiti drugemu podjetju; za razliko od 4PL mora biti neposredno zadolžen za vodenje operacij za drugo podjetje; in za razliko od 2PL ni nujno lastnik vseh sredstev, ki jih upravlja.
Ponudnik logistike lahko pripada več zgornjim vrstam. Špediter je lahko hkrati drugi in tretji logistični ponudnik. Po drugi strani pa se kurir vedno šteje za 2PL, ker mora po definiciji imeti v lasti in upravljati svoja prevozna sredstva. Primarna odgovornost špediterjev pa je, nasprotno, usklajevanje prevoza blaga podjetja od točke A do točke B. Zaradi te odgovornosti se špediter imenuje tretji logistični ponudnik; če ima v lasti tudi nekatera prevozna sredstva, ki jih uporablja, se lahko imenuje tudi drugi logistični ponudnik.
SmartAsset.