Samostalniki se uporabljajo na več različnih načinov, na primer za prikaz posesti ali kot predmet stavka. Ko oseba vzame samostalnik in našteje vse njegove različne oblike glede na to, kako se samostalnik uporablja, se imenuje sklanjatev. V latinščini pa ima lahko vsak samostalnik sedem edninskih in sedem množinskih oblik, pravila, ki urejajo uporabljene končnice, pa določajo, kateri sklonu pripada samostalnik. Samostalniki iz prve sklone so običajno ženskega rodu, samostalniki iz druge sklone so običajno moškega ali srednjega rodu, samostalniki v tretjem sklonu pa so lahko ženskega, moškega ali srednjega rodu. Samostalniki v tretjem sklonu zahtevajo tudi večje spremembe v korenski besedi pred dodajanjem končnic, ki prikazujejo veliko in število.
Korenske besede za samostalnike v tretjem sklonu imajo lahko soglasna ali i-debla. Primeri soglasniških samostalnikov vključujejo rex, mater in opus, ki pomenijo kralja, mater in delo. I-osnovni samostalniki vključujejo mare, hostis in žival, ki se lahko prevedejo kot morje, sovražnik oziroma žival. Za razumevanje razlikovanja je lahko koristen skrajšani pregled primerov samostalnikov.
Funkcija samostalnika v stavku določa njegov primer. Latinščina uporablja sedem različnih padežov, in sicer nominativ, rodilnik, dativ, tožilnik, ablativ, lokativni in vokativ. Imenski primer se včasih imenuje poimenovanje ali predmetni primer in je prva oblika samostalnika, navedena v slovarju. Za ponazoritev so rex, mater, opus, mare, hostis in žival vsi v imenskem primeru. Posest je prikazana z uporabo rodilnika, pravi rodilnik za latinski samostalnik pa je prikazan kot druga beseda v slovarju.
Rodnilnik za samostalnike tretje sklanjatve pogosto predstavlja pomembno spremembo od nominativa. Na primer, rex postane regis, opus postane operis, kobila postane maris in žival postane animalis. Ko poznamo obliko rodilnika ednine, je razmeroma preprosto tvoriti druge primere.
Za edninske primere soglasnikov tretje sklanjatve izpustite -is iz rodilnika ednine in dodajte -i, -em ali –e, da tvorite dativ, tožilnik in ablativ ednine. Končnice v množini za imenski in tožilni primer so odvisne od tega, ali je samostalnik srednjega rodu; dodaj -es za ženske in moške oblike ter -a za srednje oblike v nominativu in tožilniku množine. Končnice za množinski rodnik, dativ in ablativ so enake, ne glede na spol. Dodajte -um za genitiv in -ibus za dativ in ablativ.