Durometer trdote se uporablja za opis trdote materiala in orodja, ki se uporablja za njegovo merjenje. Rezultati testa durometra, ki se običajno uporabljajo za gumo, plastiko in druge polimere, uporabljajo specifično vrednost za trdoto materiala. Mnogi ljudje uporabljajo te rezultate za merjenje moči izdelka, vendar ta test ni bil zasnovan za to. Lestvica trdote durometra namesto trdnosti ali vzdržljivosti meri prožnost testiranega vzorca. To je lahko v pomoč pri izbiri najboljšega materiala za določen projekt.
Lestvica trdote durometra, ki jo je razvil Albert Shore v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, se nanaša na odpornost materiala na trajno vdolbino, ko se uporabi določena količina pritiska. Globlja vdolbina označuje mehkejši material in nižje število durometra. Najmehkejši material bi imel vrednost durometra nič, toda lestvica sega celo do 1920 za najtršo plastiko. Z uporabo takšne številčne lestvice je enostavno določiti razliko med različnimi izdelki, tudi če ne vemo, kaj pomenijo določene številke.
V preteklih letih je bilo razvitih skupno 12 trdotnih lestvic Shore durometerov, danes pa se široko uporabljata le dve. Tabela Shore A, ki se običajno uporablja za mehkejšo plastiko, in karta Shore D, ki je rezervirana za bolj toge materiale. Po podatkih Ameriškega združenja za testiranje in materiale (ASTM) obe lestvici uporabljata isto lestvico 0-100, vendar se zanašata na nekoliko drugačna orodja in metode za testiranje trdote durometra.
Dejanski testni aparat se imenuje durometer ali merilnik trdote durometra. Na voljo so v številnih stilih, vendar vsi uporabljajo isti osnovni mehanizem za doseganje rezultata testa. Zadevni mehanizem je kaljena jeklena palica, pritrjena na merilnik.
Razliko med preizkuševalci durometra za Shore karte A in D je mogoče najti kar na konici jeklene palice. Palica za grafikon A Durometer se zoži do točke pod kotom 35°. Diagram D tester je zožen pod kotom 30° in je nekoliko večji v premeru.
Standarde za testiranje trdote durometra v Severni Ameriki določa ASTM testna metoda DD2240 00, po vsem svetu pa ISO 7619 in ISO 868. V skladu s temi standardi je metoda za testiranje Shoreove karte A uporaba palice, imenovane tudi indenter, na material z vnaprej določeno količino sile 15 sekund. Globina penetracije določa število durometra. Če ni penetracije, bi za ta material rekli, da ima durometer 100. Vdolbina 09 palca (2.5 mm) pa bi po drugi strani pokazala durometer 0.
Na enak način se uporablja tester tipa D. Največja razlika, poleg velikosti in oblike indentorja, je v tem, da testiranje trdote z durometrom za grafikon D zahteva več kot 5-krat večjo silo kot isti test za grafikon A. Zato je ta metoda prednostna za trše materiale.