Tranzicijska pravičnost je proces odgovornosti, priznanja, sprave in odškodnine, ki so ga sprejele novodemokratizirane države po obdobju političnih preobratov, ki so privedli do razširjenih zlorab človekovih pravic. To je izraz, vezan na pojem tranzicijske demokracije, ki se nanaša na izstop naroda iz represivnega režima v prve stopnje mlade demokracije. Temeljni koncepti so bili uporabljeni v praksi za obravnavo vojnih zločinov, etničnega čiščenja, nasilja na podlagi spola in drugih primerov, ko se vladne in vojaške institucije obračajo proti civilnemu prebivalstvu.
Pojem tranzicijske pravice ima korenine v drugi svetovni vojni in pregonu nacistov zaradi vojnih zločinov in množičnega genocida judovskega ljudstva. Šele v poznih osemdesetih letih prejšnjega stoletja med številnimi političnimi vstaji proti avtoritarnim režimom v Latinski Ameriki in Vzhodni Evropi pa je mednarodna skupnost popularizirala izraz »tranzicijska pravičnost«. Izraz je označeval proces poskusa zdravljenja civilnega prebivalstva, ki je bilo izpostavljeno grozovitim kršitvam človekovih pravic.
Eden ključnih trenutkov v razvoju te doktrine je bila odločitev Medameriškega sodišča za človekove pravice iz leta 1988 o zadevi Hondurasa, ki je določila obveznost držav, da sodelujejo v štirih temeljnih dejanjih v zvezi s kršitvami človekovih pravic. Sodišče je razglasilo, da so države odgovorne za preprečevanje kršitev človekovih pravic, vodenje resnih preiskav v primeru suma kršitev pravic, nalaganje sankcij in zagotavljanje odškodnin žrtvam. Kot rezultat kristalizacije teh obveznosti se je lahko razvila dejanska metodologija.
S preučevanjem procesov, ki so delovali v državah, kot so Honduras, Čile in Južna Afrika, je mednarodna skupnost identificirala nekatere bistvene elemente sistema, ki lahko zagotovi odškodnino zlorabljenim ljudem. Tranzicijska pravičnost vključuje ustanovitev komisije za resnico, ki bo pomagala razkriti kršitve človekovih pravic in kazenski pregon odgovornih ljudi. Vključuje tudi odškodnine za žrtve, ki nudijo denarno pomoč in opravičila, reformo vojske, policije in sodstva ter javno obeleževanje tragedije.
Politični preobrati postajajo vse pogostejši po svetu, doktrina tranzicijske pravičnosti pa je v mednarodnem pravu vse bolj pomembna. Postopek je potrdilo Evropsko sodišče za človekove pravice in je bil osnova za odločitve Odbora ZN za človekove pravice. Vendar tranzicijska pravičnost ni statična in se še naprej razvija, ko se uporablja v spreminjajočih se okoliščinah.